Podobnik, Marjan (1960–)

PODOBNIK Marjan, dipl. inž. kmetijstva in politik, r. 24. dec. 1960 v Cerknem, živi v Cerknem in Lj. Oče Janko Podobnik, kmet, mati Rozalija Prezelj, delavka; mlajši brat Janeza P. (gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v Cerknem, gimn. Jurija Vege v Idriji in maturiral 1979. Študiral je na Biotehniški fak. v Lj. (oddelek za živinorejo) in bil eno leto tajnik njene takratne mladinske organizacije. Kot študent se je ukvarjal s športom in glasbo ter skupaj z bratom Janezom sodeloval v študentski skupini katol. mladinskega duhovnega gibanja Pot (Vinko Kobal). V okviru gibanja je delovala tudi istoimenska glasbena skupina, za katero je nastopal in prispeval več skladb; 1987 je založba Ognjišče izdala njihovo kaseto Ko korenin se zavemo. Kot absolvent živinoreje se je 1985 zaposlil v idrijski kmetijski zadrugi in v vlogi kmetijskega pospeševalca skrbel za okoli 250 kmetij na Idrijskem in Cerkljanskem. Na problemski konferenci o kmetijstvu v Žalcu febr. 1987 je postal član iniciativnega odbora Zveze slov. kmečke mladine. Sodeloval je na javni kmečki tribuni 12. maja 1988 v lj. hotelu Union, ko so uradno ustanovili Slov. kmečko zvezo in Zvezo slov. kmečke mladine. V naslednjih dveh letih, ko se je Slov. kmečka zveza razvila iz stanovske organizacije v opozicijsko polit. stranko, je prevzel vodstvo Zveze slov. kmečke mladine (1989) in postal podpreds. Slov. kmečke zveze. Konec 1989 je predlagal formulo volilnega nastopa, ki je omogočila nastanek Demosa – združene opozicije Slovenije (Kmečka zveza, zeleni, socialni demokrati, krščanski demokrati in Slov. demokratična zveza) in postal član predsedstva Demosa. Na volitvah 1990 je bil izvoljen za poslanca v idrijskem in republiškem družbenopolit. zboru. Od maja do nov. 1990 je služboval kot dir. idrijske kmetijske zadruge, nato pa se je profesionaliziral kot vodja poslanskega kluba Slov. kmečke zveze. Dec. 1990 je uredil prvo številko Slovenskih brazd, ki je izšla tik pred plebiscitom; takrat je postal tudi član sveta RTV Sje. Spomladi 1991 ga je vodstvo Slov. kmečke zveze predlagalo celo za kmetij. ministra, vendar predlog ni prodrl. Ko se je Slov. kmečka zveza v febr. 1992 preimenovala v Slov. ljudsko stranko in potem spomladi zavrnila predloge za združitev s Slov. krščanskimi demokrati, je P. kot preds. stranke zamenjal Ivana Omana. Na dec. volitvah 1992 je Slov. ljudska stranka dobila 10 poslancev v 90-članskem drž. zboru. P. je brez uspeha pozival k oblikovanju desnosredinske koalicije in konec jan. 1993 se je s Slov. ljudsko stranko znašel v opoziciji. Na tiskovnih konferencah je nato ostro kritiziral krščanske demokrate, ki so stopili v »veliko koalicijo« (skupaj z Združeno listo – naslednico komunistov, in liberalnimi demokrati) in pomagali ustoličiti vlado Janeza Drnovška. V razdobju 1993–1994 je v vrstah opozicije nasplošno zastopal dokaj radikalna stališča. Tako je npr. spomladi 1993 zaostroval polemike o visokih poslanskih plačah in predlagal, naj bi poslanci prejemali samo povprečno slov. plačo. V parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se je ukvarjala z domnevnimi malverzacijami v novogoriškem Hitu, se je zavzemal za odločnejše ukrepanje, do katerega pa ni prišlo.

Prim.: Osebni podatki; Marjan Podobnik – tisti politik, ki hoče biti poštenjakar, Mladina 30. nov. 1993.

Kvčč