Podberšček, Anton (1873–1959)

PODBERŠČEK (PODBERŠČIK) Anton, prosvetni in športni delavec, r. 27. nov. 1873 v Gorenji vasi pri Kanalu ob Soči, u. 22. dec. 1959 v Trstu. Oče Anton, kmet, mati Jožefa Paravan. O njegovem šolanju ni podatkov, vendar je moral imeti določeno izobrazbo, ker je bil najprej v Gorici, potem nekaj časa pri železnici v Divači, v Trstu pa 26 let uradnik Tržaškega podpornega društva (1903–29). »Iz Gorice je peš priromal v Trst leta 1899 in še istega leta ga že srečamo v tedanjem šentjakobskem društvu Kolo ter pri njegovem tamburaškem odseku. Leto kasneje ga vidimo tudi pri svetoivanskem Sokolu ter pri takratnem pevskem zboru« (M. Škrap, Uporna mladina, 91). Sodeloval je skoraj pri vseh takratnih pomembnejših narodnih organizacijah, najbrž ni bilo slov. manifestacije, da bi se je P. ne bil udeležil ali pri njej sodeloval. Pri trž. kolesarskem društvu Balkan je bil blagajnik; ko so ga po prvi svet. vojni obnovili, preds. Pri polit. društvu Edinost je bil odbornik, pri Šolskem društvu pri Sv. Ivanu preds., pri Sokolskem društvu centrala v mestu odb., pri Sv. Ivanu zadnji starosta Sokola, član Planinskega društva, odb. Trgovskega izobraževalnega društva in Narodne delavske organizacije. Kot preds. Adrie je uredil nogometno igrišče v ul. Calvola pri Sv. Andreju (za Lloydovim stolpom) in dovolil tudi Svetoivančanom, da igrajo na njihovem igrišču, morali pa so pomagati zasipati južno stran igrišča. Ko so začeli na Tržaškem 1921 ustanavljati mladinska društva, je povabil v odbor Balkana dva predstavnika mladinskih društev, Fr. Gombača in Draga Žerjala, ki je prevzel tajn. mesto, Balkan so prekrstili v Adrio, »in to brez "j", kar je bilo nekako dvoumno, mi smo ga pojmovali v smislu slov. Jadrana, faš. pa so si ga lahko tolmačili po svoje« (Dr. Žerjal, Spomini... 29). Ker se je šport v mladinskih društvih razvil, je nastalo »12. sept. 1924 Športno udruženje, z nalogo, da izdela pravilnike za posamezne športe (nogomet, hazeno, kolesarstvo in lahko atletiko) ter organizira in nadzoruje tekmovanja... Preds. je postal A. P. « (Dr. Žerjal, o. d. 29). – P. je bil vseskozi pokončen Slovenec in delaven v številnih organizacijah, zato je imel 22 faš. hišnih preiskav. Po napadu It. na Jslo je bil aretiran in 10 dni zaprt, od sept. do nov. 1942 je bil zaprt v Trstu, nato interniran v Kalabriji do konca vojne. Po vojni se je spet vrgel v delo in bil podpreds. PD Škamperle pri Sv. Ivanu, 1959 je bil soglasno izvoljen za častnega preds. Tudi pod Anglo-Amerikanci je imel preiskavo vojaške in civilne policije. – Pri Sv. Ivanu si je ustvaril družino, toda življenje mu ni bilo nikdar naklonjeno, vedno se je moral boriti za obstanek. Tudi v visoki starosti »je bil prisiljen obdelovati zemljo, da si je s skromnim zaslužkom utiral pot v življenje in da si je tako zagotovil košček vsakdanjega kruha. Pri 85. letu svoje starosti in še dalje je imel v najemu košček zemlje, na katerem se je z vrtičkanjem boril za svoj življenjski obstanek. Pridelano povrtnino je prodajal in v jeseni krizanteme« (Škrap, o. d. 92).

Prim.: Podatki Anice Udovič, Trst; Svetoivančani, A. P. je umrl, PDk 23. dec. 1959 s sl.; Milko Škrap, Uporna mladina, Trst 1971, 90–93; Drago Žerjal, Spomini in razlage, Trst 1990, 28–30; Župnijski urad Kanal 20. febr. 1992.

Jem.