Počkaj, Lučka (1966–)

POČKAJ Lučka, gled. igralka, r. 30. dec. 1966 v Trstu. Oče Hilarij, šofer, mati Bruna Jakomin, gospodinja. Osn. š. Fr. S. Finžgarja v Barkovljah, sred. š. F. Erjavca v Rojanu, maturirala 1985 na DTTZ Žiga Zoisa v Trstu. Istega leta se je vpisala na AGRFT v Lj. na oddelek za igro in diplomirala 1989. Nastopila je v diplomskih predstavah z vlogami Ines in Marija ter ženska v delih J. P. Sartre Zaprta vrata in V. Bartol – J. Rakovšček Don Lorenzo. V dijaških letih je obiskovala gled. šolo SSG v Trstu in statirala v številnih predstavah. 1984 je nastopila v vlogi Angela v Fojevem Burkaškem misteriju (rež. S. Verč), prod. ZSKD. V obdobju študija na AGRFT v Lj. je P. nastopala v lj. Drami SNG, v tržaškem gled. in v SLG v Celju ter v izven institucionalnem gled. Akademijski studio. – Od sezone 1989/90 je P-jeva članica ansambla SSG v Trstu. Igrala je domala v vseh predstavah tržaškega gledališča, med pomembnejše vloge sodijo: Luiza Miller (F. Schiller: Spletke in ljubezen, r. Šedlbauer), iz Cankarjevega ciklusa: Ana (Jakob Ruda, r. Mlakar), Lojzka (Hlapci, r. Kobal), Pavla (Romantične duše, r. Möderndorfer); Emily Webb (T. Wilder: Naše mesto, r. Rustja), Mati (M. Kleč: Vsega je kriva Marjana Deržaj, r. Mlakar), Nataša (A. Rebula: Operacija Timava, r. Uršič), Usta (S. Beckett: Ne jaz, r. Uršič). 1992 je nastopila v PDG Nova Gor. v naslovni vlogi Marinkovićeve Glorije (r. Pipan). 1994 je za SSG igrala vlogo Nele (D. Jančar: Hallstatt, r. Kobal) v Veroliju na svet. festivalu sodobne dramaturgije DIONYSIA ter sodelovala v predstavi P. Handke: Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem (r. Pressburger) v sodelovanju s Stalnim gled. F-JK na Mittelfestu v Čedadu. – P-jeva je odigrala več filmskih vlog, od katerih je najpomembnejša Alenka Korošec v filmu Do konca in naprej (r. J. Pervanja); za to vlogo je 1991 prejela na filmskem festivalu v Celju nagrado za debitantko leta. Nastopila je v številnih telev. filmih, posnela glasbeni film in razne reklame. Kot igralka sodeluje na tržkaški radij. postaji. Po mnenju kritike se P-jeva vpisuje med pomembnejša imena slov. odrske umetnosti. Vloge zna odigrati natančno, subtilno, silovito in občuteno. S sugestivno interpretacijo zna menjavati občutenja tesnobe, groze, ranljivosti, upanja in nemoči. Čustveni razvoj opravi P-jeva presunljivo, iz začetne svežine prehaja v presenetljivo karakterno igro. Tenkočutna in nadarjena igralka je 1989 prejela Severjevo nagrado za najboljšo študentsko stvaritev v vlogi Ines v Sartrovem delu zaprta vrata. 1993 je prejela Borštnikovo diplomo in nagrado za najboljšega mladega igralca za vlogo Glorije, PDG Nova Gor., in Varje, Češnjev vrt, SSG Trst.

Prim.: Osebni podatki; PDk 14. okt. 1990; 1. mar. 1994; Delo 4. apr. 1990; 1. mar. 1994; PrimN 46/1992, št. 78; Dnevnik, Lj. 18. febr. 1992; Razgledi 1. apr. 1994.

nsf