Planiscig, Leo (1887–1952)

PLANISCIG Leo, umetnostni zgodovinar, r. 31. avg. 1887 v Gor., u. 7. jul. 1952 v Firencah. Oče Albert, deželni uradnik in gor. kronist, mati Francesca Pregel. V Gor. je končal realko (1907) ter študiral nato zgod. umetnosti na dunajski U, kjer je bil učenec F. Wickhoffa, M. Dvořáka in Juliusa von Sclosserja, pri katerem je tudi doktoriral (1912) z nalogo o beneški skulpturi 14. stol. Postal je asistent kulturnozgod. dvornega muzeja na Dunaju ter se na podlagi gradiva, ki ga je muzej hranil, razvil v evrop. poznavalca umetnosti med gotiko in renesanso. Na Dunaju je živel do 1938, ko se je preselil v Firence, kjer je med drugo svet. vojno izgubil bogato knjižnico. – P. se je posebej posvečal tudi zgod. umetnosti na Gor. in v sosednjih deželah. Objavljal je že v študentovkih letih pod vplivom dunajske umetnostnozgod. š. in navdahnjen v gor. okolju, ki sta ga poosebljala Frančišek B. Sedej in Karl Drexler. Ena njegovih prvih raziskovalnih nalog je bila obravnava oglejskih mozaikov kmalu po tistem, ko so bili odkriti (1909). O tem je pisal v revijah Emporium (30/1909, 473–80), Adria (2/1910, 101–08) in Forum Iulii (1/1911, 357–62). Loteval se je tudi drugih umetnostnih problemov, tako je zlasti v gor. reviji Forum Iulii pisal o cerkvi sv. Ignacija v Gor. (2/1911, 33–39), o oglejski baziliki (1/1910, 53–56, 69–73), o restavratorskih posegih, ki jih je v njej opravil patriarh Markvard iz Randecka (1/1910, 154–58), o freskah v absidi bazilike (2/1911, 65–73). O oglejski baziliki je pisal tudi v reviji Emporium (33/1911, 274–93), prav tam pa je poročal tudi o sodobnih umetnikih (npr. o kiparju Meštroviću, 32/1910, 323–38). V Forum Iulii (1911–1913 je skupaj z A. Leissom objavil Lessico biografico degli artisti italiani e di quelli che nel Friuli operarono. Ob začetku vojne v Posočju je P. objavil na Dunaju Denkmale der Kunst in den südlichen Kriegsgebieten; v delu je opozoril na umetnostnozgod. podobo krajev, ki jih je vojna ogrožala. Skupaj z H. Folnesicsem je zasnoval pregled Bauund Kunst-Denkmale des Küstenlandes (Wien 1916).

Prim.: L'eco del Litorale 28. dec. 1910; A. Leiss, Forum Iulii 3/1912, 43–44; A. Morassi, The Burlington Magazine 34/1952, 360–61; W. Gramberg, Kunstchronik 5/1952, 270–75; G. Mariacher, Arte veneta 6/1953, 183–84; G. Bergamini, Enc FVG, 3,1797; S. Tavano, I monumenti fra Aquileia e Gorizia: 1856–1918, Udine 1988, pass.; Isti, Gorizia e il mondo di ieri, Udine 1991, pass.; Isti, G. B. Brusin e L. Planiscig, Antichità Altoadriatiche 40/1993, 215–31.

S. Tavano