Pfeifer, Jože (1919–1991)

PFEIFER Jože, zdravnik, zgodovinar, r. 23. nov. 1919 v Lj., u. 24. febr. 1991 v Idriji. Oče Josip, častnik (major) starojsl. vojske, mati Ana Hodnik, poštna uradnica. Osn. š. je obiskoval v Zgbu, gimn. pa v Lj. in maturiral 1938. Študiral je najprej na Pravni fak. lj. U in končal dva letnika. 1940 se je še v Lj. vpisal na medicino, po začetku vojne (1941) pa je nadaljeval študij medicine v Gradcu. Pred iztekom študija je bil 1944 mobiliziran v nem. vojsko in spomladi 1945 zajet od amer. vojske na Češkem. Po letu 1945 mu nova jsl. oblast ni priznala prejšnjega šolanja, zato je moral po 1947 v Lj. ponoviti vse letnike medicine in diplomiral 1951. Služboval je kot splošni zdravnik v Cerknem (1953–59) in v Idriji (1959–65), kjer je bil šest let tudi direktor zdravstvenega doma. 1965 se je zaposlil v Psihiatrični bolnišnici Idrija, opravil 1971 specialistični izpit za nevropsihiatra in nato delal v psihiatriji do upokojitve (1983). Malo pred smrtjo je prejel najvišje priznanje Slov. zdrav. društva. Poleg redne službe se je mnogo ukvarjal z zdravstveno in higiensko prosveto in preventivo, pogosto predaval po šolah in ustanovah ter vrsto let pomagal organizaciji Rdečega križa. V Idriji se je vsa leta dejavno vključeval v javno, zlasti društveno in kult. življenje, predvsem kot zunanji muzejski in arhiv. sodelavec ter strok. svetovalec. Bil je med najvidnejšimi pisci in člani ured. revije in zbornika IdrR ter soustvarjalec ciklusa predavanj Muzejski večeri, ki jih že enajst sezon (od 1984) prireja Mestni muzej Idrija. Na pobudo muzeja in nekdanje Raziskovalne skupnosti je iz nem. prevedel dve temeljni deli za spoznavanje starejše zgod. idrijskega rudnika (Johann Jacob Ferber: Beschreibung des Quecksilber – Bergwerks zu Idria in Mittel – Krayn, Berlin 1774 ter Balthasar Hacquet: Oryctographia Carniolica, II. Theil, Leipzig 1781). Zgod. ga je privlačevala vse življenje, zato je v Idriji več kot dvajset let sistematično pregledoval rudniški arhiv in temeljito raziskal zlasti problematiko merkurializma (zastrupitve z živim srebrom), ki je v vseh obdobjih usodno ogrožala idrijsko prebivalstvo. V IdrR je v letih 1972–1991 na podlagi dotlej še neizkoriščenega arhivskega gradiva objavil več kot dvajset člankov in razprav iz zgodovine idrijskega zdravstva. Obravnaval je predvsem teme iz 18. in 19. stol., med drugim razvoj idrijske ranocelniške, zdravniške, porodniške in lekarniške službe, dejavnost starih idrijskih bolniških in kopaliških ustanov, poklicna obolenja rudarjev, pojavljanje epidemij (npr. epidemije koz in vpeljavo cepljenja) ter delovanje nekdanjih zaslužnih idrijskih kirurgov in zdravnikov. Zbral in objavil je množico dragocenih življenjepisnih in mediko-historičnih podatkov o znamenitih zdravstvenih delavcih in znanih osebnostih, kot so bili npr. Scopoli, Hacquet, Mrak, rodbina Freyer, Kern, Fanton, Makovic, Hafner, Dolinar, Gerbec, Papež in drugi. Mestni muzej Idrija je 1989 izdal njegovo knjigo Zgodovina idrijskega zdravstva, ki v sintetični obliki podaja zanimivo in zapleteno idrijsko socialno in zdravstveno problematiko od začetka 16. stol. do prve svet. vojne. Tehtno delo, ki se dosledno opira na arhivske vire, se ne omejuje samo na omenjeno tematiko, temveč se dotika tudi drugih pomembnih vprašanj; tako npr. natančno opisuje razvoj metalurgije, ker sta bila pač obseg in stopnja merkurialnih zastrupitev odvisna predvsem od bolj ali manj izpopolnjenih postopkov žganja živosrebrove rude. P-jeva knjiga spada med temeljna izvirna dela idrijskega zgodovinopisja, obenem pa tudi med temeljne monografije s področja zdravstvene zgod. in medicine dela na Slovenskem.

Prim.: Idrijski razgledi (revija in zbornik, od 1972 do 1991); podatki sina Jurija Pfeiferja (tipkopis v hemeroteki Mestnega muzeja Idrija); Tomaž Pavšič, govor na pogrebu v Idriji 26. febr. 1991 (tipkopis v hemeroteki Mestnega muzeja Idrija); Dr. Jože Felc: In memoriam dr. Jože Pfeifer, Notranjski časopis 2. mar. 1991.

Kvčč