Papež, Milan (1873–1948)

PAPEŽ Milan (Emil Jožef Martin), zdravnik in fotograf, r. 19. nov. 1873 v Krškem na Dolenjskem, u. 31 mar. 1948 v Lj. Oče Anton, mati Amalija Kos. Osn. š. je obiskoval v Krškem, gimn. pa v Novem mestu. Študiral je na Medic. fak. U. v Gradcu in promoviral za doktorja medicine 16. apr. 1898. V času od 1. okt. 1898 do 31. mar. 1899 je opravil vojaško službo v garnizijski bolnišnici v Lj. in bil nato do 1. okt. 1900 sekundarni zdravnik v cesarski bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu. Od 1. okt. 1900 do 30. sept. 1901 je opravljal operacijsko prakso na Dunaju, nakar je postal pripravnik na univ. kliniki za otroške bolezni in to službo vršil do 31. jul. 1902. S 1. avg. 1902 je bil imenovan za oddelčnega asistenta v Wilhelminski bolnišnici na Dunaju, kjer je delal do konca 1904. Ministrstvo za poljedelstvo, ki je bilo takrat nadrejeni organ direkcije rudnika živega srebra v Idriji, ga je 16. jan. 1905 nastavilo za drugega rudniškega zdravnika (Bergarzt), sprva začasno, s poskusno dobo treh let. P. se je izkazal kot zelo prizadeven in uspešen zdravnik ter bil zato že predčasno (5. mar. 1908) imenovan za stalnega rudniškega zdravnika. Poleg rudniških zavarovancev sta z nadzdravnikom češkega rodu dr. Štverakom po potrebi oskrbovala tudi ostalo in okoliško prebivalstvo ter letno skupaj opravila skoraj 16000 pregledov. Ob izbruhu prve svet. vojne poleti 1914 je bil mobiliziran, vendar je pri vojakih kmalu zbolel in se že v nov. vrnil v Idrijo. Ko je konec 1914 nadzdravnik dr. Štverak umrl, je moral P. prevzeti sam vso skrb za idrijsko prebivalstvo, ob koncu leta 1915 pa so mu naprtili še dolžnost področnega okraj. (Logatec) zdravnika. Leta 1918 je predlagal ustanovitev zdravilišča za idrijske tuberkulozne bolnike v Ledinah nad Idrijo, vendar se zamisel ni uresničila. V spremenjenih razmerah pod it. oblastjo se ni najbolje počutil, zaradi narodnjaškega prepričanja in sokolskega delovanja pa je bil deležen tudi polit. pritiskov. Kraljevska korporacija rudnikov na tržaškem območju je 28. sept. 1923 dobila obvestilo, da je notranje ministrstvo odklonilo P. prošnjo za it. državljanstvo, s čimer se mu odpoveduje služba rudniškega zdravnika v Idriji. Zaposlil se je v Logatcu, kjer je do upokojitve služboval kot višji okraj. zdravnik ali »sreski sanitarni referent«. Starejši Idrijčani se ga še danes (tudi v mnogih anekdotah) radi spominjajo kot uglednega in spoštovanega zdravnika. Bil je dejaven v raznih društvih, najbolj pa ga je privlačila dokumentarna fotografija, kateri je namenjal ves prosti čas. Vse življenje je bil velik ljubitelj in zbiralec fotografij ter ustvaril bogato zasebno zbirko. V letih službovanja v Idriji se je izkazal kot odličen fotograf in zapustil pravcato fotomonografijo (1271 fotografij) o rudniku in mestu v prvih dveh desetletjih tega stoletja. P-eva zapuščina je tako izjemno dobrodošla raziskovalcem idrijske preteklosti, saj so mnogi njegovi fotografski motivi pravi unikati. Mestni muzej Idrija je veliko tega gradiva uporabil za slikovne priloge svojih publikacij in zlasti za obogatitev stalne muzejske razstave v idrijskem gradu.

Prim.: Podatki matičnega urada občine Krško; Fototeka Mestnega muzeja Idrija; Samo Bevk, IdrR 1988, št. 1; Jože Pfeifer, Idrijski zdravnik dr. Milan Papež in zdravstvene razmere v Idriji v njegovem času, IdrR 1988, štev. 2.

Kvčč