Paletti, Luigi (1940–2023)

PALETTI Luigi (Bertùl), kulturni in politični delavec, r. 9. febr. 1940 v kraju Ronk v Reziji. Oče Fiorendo je bil gozdni čuvaj, mati Adele Valente pa gospodinja. Osn. š. je obiskoval na Ravanci, niž. sred. š. na Tablji (Pontebba) in Tehnični zavod Zanon v Vidmu, kjer je diplomiral 1959. Poleg učenja franc. in nemšč. je opravil tudi tečaj slov. jezika na seminarju v Lj. V letih od 1961 do 1963 je služil vojaški rok in opravil vojaško šolo Cecchignola v Rimu. Od 1963 do upokojitve dec. 1989 je bil uslužben v tajništvu rezijanske občine. 1970 se je poročil z Albino Grazioli, nima otrok in živi na Ravanci. Maja 1990 je kandidiral na krajevni listi za obč. svet, bil izvoljen in postal župan. Od 1959 je član planinskega društva CAI na Trbižu in še vedno rad hodi v gore, obdeluje zemljo in goji čebele. 1965 je postal član krajevne turistične ustanove in nekaj let je bil tudi njen tajnik. Febr. 1983 je bil med ustanovnimi člani prvega industrij. podjetja v Reziji (M. I. R.) v Osojanah. 1963 je bil med ustanovitelji in nato v vodstvu rezijanske sekcije Socialistične stranke. Rezijanščine se je naučil doma in v vaškem okolju. Kasneje pa je ob sodelovanju Alda Madotta (gl. čl.) poglabljal poznavanje domačega narečja, etimologijo, zgod. folkloro ter običaje in navade po raznih krajih doline Rezije. Od 1957 je član folklorne skupine »Val Resia« in od 1973 do 1988 je bil tudi njen preds. V tistem obdobju je imela skupina okrog 60 nastopov na leto tako doma kot v Sji in It. ter v mnogih evr. državah. Zlasti v tistem obdobju je imel zelo pogoste stike z raznimi znanstvenimi raziskovalci Rezije in predvsem s prof. M. Matičetovim (gl. čl.) in prof. J. Strajnarjem iz Lj., s prof. P. Merkujem (gl. čl.) iz Trsta, s prof. G. Frauom z U. v Vidmu, in prof. R. Levdijem, preds. U. DAMS v Bologni. Nov. 1983 je bil med ustanovnimi člani kult. društva »Rozajanski Dum« in je član vodstva. Nekaj let je sodeloval s študijskim centrom »Nediža« pri organizaciji narečnega natečaja za otroke »Moja vas«. O Reziji in o njihovi folklorni skupini je predvsem ob raznih nastopih pisal članke v PDk, v N. Matajur, II Messaggero veneto in v Sodobnost. Intervjuvali so ga na televiziji za RAI 1 in RAI 2, za TV Koper in TV Sja ter Telefriuli. Od 1986 sodeluje pri tedenskih oddajah o Reziji Radia Trst A. Sodeloval je tudi pri izdaji knjige v ital. Resia e resiani, ki jo je napisal Baudouin de Courtenay. Za krajevno gorsko skupnost je 1994 poskrbel za izdajo knjige Tradizioni orali nel Canale di Ferro e Valcanale. Veliko je tudi pomagal pri izidu tretjega dela posmrtne Madottove knjige Pagine di storia. Resoconti di vita resiana, ki jo je 1994 izdalo kult. društvo »Rozajanki Dum«. V knjigi je tudi objavljen njegov zapis o potresu (str. 234). P. je za rezijanski verski list Pod Čanynowo sinco napisal febr. 1975 zapis Folclore resiano in 1979 Gruppo folkloristico – Val Resia, dalle origini al 31 ott. 1979. V knjigi s posegi z mednar. posveta Fondamenti per una grammatica pratica resiana, izd. CLEUP v Padovi 1993, je prispeval uvodni zapis. 1980 in 1991 je sodeloval pri organizaciji dveh mednar. konferenc o izhodiščih za oblikovanje prve rezijanske slovnice. 1988 pa je ob 150-letnici ustanovitve njihove folklorne skupine »Val Resia« pripravil na Ravanci v »Kulturski hiši« pomembno manifestacijo s posegi raznih znanstvenikov in s koncertom orkestra RTV Lj., ki je izvajal vrsto novih skladb slov. skladateljev na rezijanske glasbene motive. Maja 1978 je P. sodeloval na Konferenci o etničnih in jezikovnih skupinah s prispevkom o Reziji (Atti di Conferenza str. 215).

Prim.: Osebni podatki; M. Matičetov, Resia, Graphik Studio Udine 1981, str. 37; A. Sirk, Nad Rezijo zavel svež veter, PDk 10. feb. 1991 (intervju s sl.); NN, Vicini alla Slovenia, NMat 11. jul. 1991 s sl.; NN, Luigi Paletti – pogovor z županom, NMat 17. sept. 1992 s sl. ; C. Quaglia, Ma il comune di Resia non intende cedere, NMat 8. jul. 1993 (intervju s sl.); R. Pavšič, La Regione è distante dalle nostre esigenze, NMat 30. sept. 1993 (intervju s sl.); R. Pavšič, Skrb občine za rezijansko kulturo, PDk 8. maja 1994 (intervju s sl.).

i.t.