Pagon, Dušan (1955–)

PAGON Dušan, matematik, r. 18. jul. 1955 v Lj., živi v Mariboru. Oče Maks, predmetni učitelj matematike, mati Adela Žgavec, uslužbenka. Osn. š. v Cerknem, gimn. v Idriji (matura 1973). Kot osnovnošolec in dijak se je udeleževal šol. občin. in republ. matem. tekmovanj, kjer je dosegel vidna mesta in priznanja. Visokošolski študij matem., raziskovalna smer, je pričel na Fak. za naravoslovje in tehnologijo U. v Lj. in ga 1974 nadaljeval na Mehaniko-matem. fak. Moskovske drž. univ. »M. V. Lomonosov«. Po treh letih splošnega študija je pričel na odd. za Višjo algebro s specializacijo pod mentorstvom prof. dr. A. I. Kostrikina in 1979 na tem odd. z odliko diplomiral. Nadaljeval je podiplomski študij pri istem prof. in okt. 1982 v Moskvi zagovarjal disertacijo Deformacije gradiranih algeber, ki jo je 1983 nostrificiral na Prirodno-matem. fak. Vseučilišča v Zgbu. 1983 se je zaposlil na Odd. za elektroniko Inštituta Jožef Štefan v Lj., istočasno je vodil vaje iz matem. na Fak. za elektrotehniko in računalništvo. 1985 se preseli v Mrb. in se redno zaposli kot docent na Pedag. fak. v Mrbu. – Od 1990 je izredni prof. na U. v Mrbu. Med 1991–93 je bil prodekan Pedag. fak. Od 1990 tudi odg. ur. Znanstvene revije Pedag. fak. za področje naravoslovja in matem. Nadaljuje z raziskovalnim delom in je preko Inštituta za matem., fiz. in mehaniko iz Lj. od 1993 tudi koordinator mednar. TEMPUS projekta JEP-4315 The Improvement of Mathematics Education in Secondary Schools. Predmet njegovih raziskav so še naprej neasociativne, predvsem Liejeve algebre. Ukvarja se tudi s problemi, povezanimi z vnašanjem znanstvenih rezultatov v izobraževalni proces in zgodnjim vključevanjem mladih v raziskovalno delo na področju matem. Udeležil se je dveh svet. kongresov o matematičnem izobraževanju (Budimpešta 1988 in Quebec 1992). S predavanji in referati je sodeloval na različnih srečanjih in seminarjih: Bayreuth (1987 in 1991), Novosibirsk (1989), Szombathely (1991), Quebec (1992), Zagreb (1993), Tarragona (1993). Objavljal je v domačih in tujih strok. revijah. Prevedel je tudi knjigo N. Virčenka Matematika v aforizmih, izjavah in citatih (Lj. 1990)

Prim.: Osebni podatki; Kdo je kdo (1993), 167.

Les.