Puntar, Ivan (1914–1986)

PUNTAR Ivan, part. borec in poveljnik, družbenopolit. delavec, r. 24. apr. 1914 na Proseku pri Trstu, u. 24. apr. 1986 v Kopru. Oče Ivan, mati Marija Verša, brat Milko (gl. čl.). Osn. š. je dokončal v domačem kraju, obrtno š. v Trstu in se izučil za elektromonterja. Po vojni je dokončal Višjo vojaško akad. in postal docent za vojaške vede. Da bi se izognil mobilizaciji v it. vojsko in odhodu v Etiopijo, je 1935 emigriral v Jslo. Tu ni imel stalne zaposlitve. Delal je v raznih krajih pri gradbeništvu in v rudnikih. Pred vojno se je vključil v levo usmerjeno delavsko gibanje. Po napadu na Jslo 1941 se je z družino preselil na Dolenjsko, od tam pa v Lj. Delal je v rudniku Senovo in v Kočevju pri poslovalnici podjetja Djukić. Tu se je aktivno vključil v osvobod. gibanje. Dne 2. jan. 1942 so ga it. oblasti v Lj. zajele in aretirale. Zaprt je bil v šempetrski kasarni, od tu so ga odpeljali v tržaške zapore in ga zavoljo dezerterstva obsodili na eno leto zapora. Kazen je preživljal kot vojak v Piemontu. Od tu je 6. nov. 1942 pobegnil in se prebil do part. na Tolminskem. Bil je borec 3. čete 1. bataljona Soškega odreda, kmalu je napredoval v četnega intendanta, nato v komandirja 5. čete batalj. Deloval je predvsem na Bovškem, v okolici Rajbla in Trbiža. Apr. 1943 je postal namestnik komisarja batalj. v Gradnikovi brigadi in z njo je potem odpotoval v osrednjo Sjo. Kapitulacijo It. je dočakal v Novem mestu. Mesto je z enim bataljonom in četo tudi zasedel. Tu so ga imenovali za politkomisarja Komande mesta Novo mesto. Funkcijo je opravljal do nem. ofenzive. Tedaj je postal vodja mehaničnih delavnic pri glavnem štabu, nato pa se je že po nekaj dneh vrnil v Gradnikovo brigado in postal komisar bataljona. Ob koncu 1943 so ga premestili v Vojkovo brigado. Tu je postal namestnik komisarja brigade. Sept. 1944 se je vključil v 30. divizijo in postal varnostni oficir, 7. mar. 1945 pa je prišel v štab IX. korpusa kot pomočnik varnostnega oficirja. To nalogo je opravljal do 1. maja 1945, ko je bil imenovan za vodjo vojaške varnostne službe v Trstu, jul. 1945 pa za pomočnika načelnika oddelka OZNE vojaške oblasti IV. armade JA, avg. 1945 je že postal njen opolnomočenec za vipavsko vojno področje. V tej funkciji je odkril gestapovsko skupino »Bele halje« v postojnski vojaški bolnišnici. V JLA je ostal do 1964 in delal v varnostni službi in v službi za zveze. Pred upokojitvijo je delal na področju obveščevalne in varnostne službe pri republ. sekretariatu za ljudsko obrambo SRS. P-jevo ilegalno ime je bilo Gubec.

Prim.: Gradivo Arhiva CK ZKS Lj.; osebna izjava; Rastko Bradaškja, Ivan Puntar Gubec, PrimN 6. avg. 1976; Govedarica Miodrago, Uporniški puntar Gubec, Ned. dnevnik 24. jul. 1977; Stanko Petelin, Vojkova brigada, Lj. 1968, pass.; Isti, Gradnikova brigada, Lj. 1983, pass.

Plah.