Pugelj, Alojz (1912–1980)

PUGELJ Alojz, mehanik, tigrovec, borec NOVJ, r. 3. okt. 1912 v Ilir. Bistrici, u. 20. okt. 1980 tam v nesreči na lovu. Oče Franc, zidar, mati Antonija Dolgan. Osn. š. doma; tri leta vajen. š., 1938 večer. industr. š. v Bgdu. P. je sodeloval 1931–32 v mlad. organ. KP in v ileg. organ. TIGR z Vikt. Bobkom (PSBL I, 92), skupaj sta nosila iz Jsle čez drž. mejo na Snežniku antifaš. ileg. tisk, knjige in orožje. P. je večkrat nosil v Jslo Bobkovo pošto, ki jo je v Starem trgu oddajal tigrovcema učit. Fr. Mercini in Fr. Kruhu, v Lj. pa Danilu Zelenu, pri katerem je tudi prenočeval, pomagal razmnoževati na ciklostil letake in liste in jih pri ileg. pevratku čez drž. mejo prinašal na Prim. v Ilir. Bistrico. P. in njegov sodelavec Jos. Ujčič, ki je bil na drugem trž. procesu obsojen na 30 let težke ječe, sta imela skupno skrivališče orožja v zidni luknji P-eve hiše. P. je imel mnogo sodelavcev. Po Bobkovem navodilu je nosil ileg. protifaš. tisk v Jelšane Fr. Brozini in Kar. Udoviču, v Zavrhek v Vrem. dolini Jan. Vatovcu, v Bitnje Jos. Grahorju, v Vrvico T. Gržini, ki je bil 24. avg. 1942 ustreljen v Rimu s 4 domačini (Vin. Hrvatin iz Trepčan, Jos. Rojc in Jos. Žefrin iz Vrvice, Fr. Vičič iz Vel. Bukovice, Jan. Primc pa obsojen na dosmrt. ječo), v Staro in Novo Sušico, v Gor. in Dol. Zemon in še drugam, a mnogim jo je delil v Ilir. Bistrici in drugod. Mnoge tigrovce je spoznal pri Bobku, med njimi tudi voditelje. Najel je avtomobil in vozil Bobka v Jelšane, Žeje, Trst, Gor. ter ponoči z materialom, ki so ga trojke prinesle iz Jsle, v Novo Sušico. P. je 1937 zaplenil faš. motorno kolo, ki so ga tigrovci spravili čez mejo v Jslo za TIGRa. Tigrovci so v Lj. na sodišču skušali osvoboditi Fr. Kruha, ki je bil iz it. zaporov priveden v Lj. kot priča, da zaprti Vinko Baraga ni ubil financarja Giuseppa Manca. P. je z avtom čakal pred sodiščem, da bi odpeljal Kruha, a ta si je prerezal žile na roki, da bi ga dali v bolnišnico, kjer bi bilo reševanje omogočeno, toda so ga hitro obvezali in vrnili It. na Rakeku. P. in Ujčič sta si uredila skupno delavnico. Tu sta okt. 1938 karabinjerja hotela aretirati P., a jima je na kolesu ušel in pobegnil v Jslo. Aretiran je bil Ujčič in tri mes. zaprt. P. je bil povezan s TIGRom v Jsli in tudi v Bgdu, kjer se je zaposlil v tovarni letal. Iz Bgda ga je Alb. Rejec poslal v Lj. za ureditev zvez s Kastavom in Sušakom. Odšel je domov v Ilir. Bistrico in jih uredil. Po nem. zasedbi Bgda je delal za NOB in 6 mes. skrival Rejca, ki ga je Gestapo vztrajno iskala. Rejec je zasledovanju ušel, P. pa je bil okt. 1941 aretiran, hudo mučen in zaprt z mnogimi v podzemlju na Banjici (kuča smrti). Nemci so jih streljali vsak dan, P. pa so po 6 mes. izpustili. Nato je skrival ranjenega Iv. Zafreda iz Stare Sušice, poznejšega narod. heroja, in vzdrževal zveze med njim in njegovim bratom Ant., oba v NOVJ. 1943 je bil ponovno zaprt in na prisilnem delu, 1944 se je pridružil NOVJ, 30. vojvodinski diviziji, 3. brigadi. Po demobilizaciji 1946 sta skupaj z Ujčičem vodila okraj. avtomehanično delavnico v Ilir. Bistrici in jo dvignila v podjetje, kjer je bil upokojen.

Prim.: Osebni podatki; T. Rutar, še en zapis o TIGR na Prim. Tigrovci so se od vsega začetka vključili v OF, PDk 15, febr. 1981; Isti, Krivične trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 1984, št. 2, 71–103.

Rut.