Prijatelj, Anton (1931–2014)

PRIJATELJ Anton, zdravnik, specialist medicine dela, r. 30. jan. 1931 v Sarajevu; živi v Novi Gor. Oče Anton, poštni uradnik, mati Kristina Valenčič, gospodinja. Osn. š. in klas. gimn. (1941–49) je obiskoval v Lj. Na lj. U je študiral medicino in diplomiral 22. dec. 1956. Po vojaščini (1957) je stažiral v Vipavi, v Šempetru pri Gor. in v Lj. (1958). Od 1958 do 1971 je bil zdravnik in uprav. obratne ambulante v tovarni pohištva Meblo v Novi Gor., nato v dispanzerju za medicino dela v Zdravstvenem domu Nova Gor., ki ga je 1971 sam ustanovil (1971–74 vodja dispanzerja za medicino dela, 1975–78 tudi dir. Tozd splošnega zdravstva Nova Gor.). 1952 se je poročili z Ivo Hribar (1928–83), prof. biologije ter ima dva otroka, Matjaža in Alenko. - P. je bil prvi zdravnik medicine dela na Prim. in je skupaj s peščico sodelavcev postavil temelje za razvoj te medicinske panoge v vseh njenih odtenkih, od zdravljenja in preprečevanja poklicnih bolezni do skrbi za boljše delovne razmere in urejanje ter prilagajanje delovnega okolja in dela človeku. 1960 mu je bila odobrena specializacija iz medicine dela, postdiplomski študij medicine dela 3. stopnje je opravil v letih 1963–64 na Školi narodnog zdravlja »Andrija Štampar« v Zgbu, specialistični izpit iz medicine dela v Lj. (jul. 1964). Čeprav je zaposlen zunaj osrednjih slov. znanstveno raziskovalnih ustanov, P. ob rednem zdravniškem delu vseskozi vneto raziskuje zdravstv. razmere delavcev in vpliva delovnega okolja na njihovo zdravje. Začel je z analizo zdravstv. stanja delavcev v Meblu in nadaljeval z letnimi preverjanji poškodb pri delu v istem kolektivu. Medic. problemi ob pridelavi in predelavi lesa so nasploh dolgoletna rdeča nit v P-evem raziskovalnem delu. Tako je opravil raziskave o akutni zastrupitvi s hlapi organskih lepil, o invalidnosti in poklicni obolelosti gozdnih delavcev in o nesrečah na lesno predelovalnih strojih, z raziskavo Delovanje lesnega prahu na dihalni sistem, izpeljano v Meblu in v KLI Logatec pa je 1975 magistriral na U v Zgbu. V praksi in teoriji se P. posveča problemom bolehanja in odsotnosti z dela zaradi bolezni, spremlja gibanje bolehanja (vnet statistik) in raziskuje vzroke zanje. Dognanja s tega področja medicine dela je strnil v doktorski disertaciji Vpliv nekaterih socialnih dejavnikov na začasno delanezmožnost zaradi bolezni, poškodb pri delu, zunaj dela in nege družinskega člana« (raziskovalni vzorec 2000 delavcev Iskre iz Šempetra pri Gor. in Mebla). Doktoriral je 1983 na U v Lj. S področja medic. dela je objavil številne strok. članke in razprave (ZdrV, Les, Ergomija, GozdV, Zdravstveno varstvo, Delo in varnost) in sedem samostojnih publikacij. S predavanji je sodeloval na jsl. kongresih medicine dela (Sarajevo 1975, prim. Zbornik radova; Ohrid 1979, prim. Supplementum; Novi Sad 1983, prim. Zbornik radova), na jsl. kongresu za preventivno medicino (Ohrid 1968, prim. Zbornik radova) in na simpoziju o zdravstv. zaščiti v zdravstv. domovih (Sarajevo 1977, prim. Zbornik). - P. je objavil več stotin poljudnih člankov v časopisih (npr. PrimN), revijah (Les, NŽ, Sreč) in tovar. glasilih (Meblo, Gostol, KK Vipava itd.); ta obsežni zdravstv. vzgojni in razsvetljiteljski opus vešče dopolnjuje z govorjeno besedo na radiu (Radio Koper in Lj.) in na televiziji (npr. v priljubljeni rubriki Zrno na RTV Lj.), strok. pa kot predavatelj o zdravstv. vzgoji in preventivni medicini na postdiplomskih študijih medicine dela za zdravnike (1972, 1973–75, 1977–79, 1981, 1983), na postdiplomskih študijih javnega zdravstva, predmet Zdravstvena vzgoja v medicini dela pa je predaval tudi na vseh postdiplomskih tečajih iz medicine dela za višje in srednje medic. sestre (Nova Gor., Lj. 1972–73, Lj. 1974–75, 1975–76, 1977–78, 1979–80, 1980–81, Koper 1979–80, 1984). Posebej rad se P. preizkuša v zgod. medicine, posebno na Prim., z intervjuji, leksikalnimi gesli in portreti v Sreč, ZdrV, PSBL, v biltenu Delo in varnost je predstavil vrsto zdravnikov (dr. I. Hribernik, dr. D. Sardoč, dr. F. Marušič, dr. Pavla Jerina Lah). P. je aktiven družbeni delavec, vse njegove številne funkcije so vedno izraz njegovega temeljnega življenjskega namena, tvorno prenašati spoznanja stroke v življenjski vsakdan. Od 1959 je P. član sekcije za medicino dela Slov. zdrav. društva, član IO te sekcije in v letih 1972 do 1975 tudi njen preds. V tem času je bil tudi član gl. odb. Udruženja medicine rada Jsle. 1972 je P. ustanovil in nekaj let zapored tudi urejal (ponovno je ur. po letu 1981) Bilten sekcije za medicino dela, po letu 1981 Delo in zdravje (Bilten sekcije medicine dela Slov. zdrav. društva in univ. Inštituta za medicino dela). Od 1972 je P. član IO Slov. zdrav. društva in njegove komisije za informiranje (preds. komisije od 1980 dalje), prav tako pa je od 1984 član komisije za informacije Saveza lekarskih društava Jsle. Od ustanovitve Inštituta za medicino dela na U v Lj. (1971) je P. član njegovega kolegija predstojnikov in preds. komisije za zdravstv. vzgojo. P. je aktiven v organizaciji RKS (1964–65 podpreds. obč. odb. RKS v Novi Gor., član gl. odb. RKS 1965–67, član centra za prvo pomoč RKS od 1971 dalje, član centra za zdrav. vzgojo pri predsedstvu RKS) in Jsle (član odb. za zdrav. vzgojo delavcev pri zveznem odb. RK), v Zvezi sindikatov Sje (ZSS) (zdravstvena vzgoja delavcev, vloga sindikata pri uresničevanju zdravst. varstva delavcev, član komisije za zdravstvo in socialno politiko pri RO ZSS) in v SZDL Sje (1966 izvoljen za člana glav. odb. SZDL Sje, od 1984 član koordinacijskega odb. za načrtovanje družine pri predsedstvu RK SZDL Sje). Druge funkcije: 1965–70 član komisije za zdrav. varstvo pri republ. komiteju za zdrav.; član odb. za plan in svobodno menjavo dela PoRS 9; član območnega programskega sveta medobč. zdravst. skupnosti v Novi Gor. Posrečeno združevanje stroke, zdravst. tribunstva in časnikarske spretnosti ter organizacijske prodornosti je P. privedlo v ured. časopisov in revij, tako ZdrV, Ergomije, biltena Delo in zdravje, Srečno, Biltena lekarskih organizacija Jsle. Njegov »Zdravniški kotiček« v PrimN je priljubljeno ljudsko branje (podobno rubriko je urejal in polnil v reviji NŽ). Za vsestransko delo je bil P. odlikovan z redom dela s srebrnim vencem (1968), ima pohvali in diplomo komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu SNZ Sje (1962, 1965, 1970), značko z zlatim vencem Sveta za preventivno vzgojo v cestnem prometu (1973), srebrni znak RK Sje (1970), plaketo Slov. društva za poklicno usmerjanje, zahvalnico in plaketo Udruženja medicine rada Jsle (1979, 1983) in priznanje z zahvalo ured. odb. Slov. zdrav. društva (1979).

Prim.: Osebni podatki; M. Gorše, Portret, Delo in zdravje 5, 1985, 6; M. Tavčar, Dr. Prijatelj, strokovnjak medicine dela, PrimSreč 45, 1984, 25; vloga za uvedbo postopka za izvolitev v naziv docent za predmet medicine dela kadrovski komisiji Medic. fak. v Lj., 1984.

Svd.