Pribac, Humbert (1933–2020)

PRIBAC Humbert (Bert), pesnik, prevajalec, esejist, bibliotekar, časnikar, urednik, r. 16. jan. 1933 v Šergaših pri Kopru; oče Simon, kmet, mati Terezija Dodič, kmetica. Osn. š. obiskoval v Gažonu (it.), 1945 stopil v slov. š. in 1948 napravil v Kopru malo maturo, nato še časnikarski tečaj na Bledu (1949), nakar je delal tri leta kot časnikar-pripravnik v Kopru. Slov. gimnazijo v Kopru je obiskoval od 1952 in na njej maturiral 1955. V letih 1955–59 je študiral primerjalno književnost na U v Lj. Kot dijak v Kopru je priobčeval pesmi in urejal časopis Naša misel, kot dijak in študent je sodeloval v Mladih potih, ki so mu objavila več značilnih pesmi (npr. Oj solata grandičel - zapis narodne, V Istri, Morjak, Ciprese, Večerni dež). V času študija je obiskal Francijo in Poljsko; živahno se je udeleževal vseh mlad. aktivnosti. Pred diplomo je ilegalno zapustil Jslo in se 1959 znašel v Zah. Nemčiji (gl. pesem Spomin na neko odločitev...). Naslednje leto je z ženo in sinom prispel v Avstralijo, kjer je bil najprej čistilec v bolnišnici, potem poštni uradnik v Melbournu. Po delu se je učil jezika in 1965 napravil maturo iz angleščine, nato končal študij bibliotekarstva (1966–68) ter slednjič dosegel še magisterij na U Novega Južnega Walesa v Sidneyu (1977–79). Zdaj je zaposlen kot šef bibliotekarske in dokumentacijske službe avstralskega ministrstva za zdravstvo. V tem svojstvu je bil na povabilo Svetovne zdravstvene organizacije večkrat svetovalec v azijskih državah. Avtor je številnih strok. del o bibliotekarstvu in dokumentaciji na zdravstvenem področju ter član raznih znanst. in strok. društev in ustanov v Avstraliji in drugod, med drugim New York Academy of Sciences in Slovene Studies Society of North America. Od 40 večjih enot njegove strok. bibliografije vsaj nekaj glavnih: Core journals in the Health Sciences (1970, magistrska teza); Life Science Libraries in Australia (skrajš., 1981); Suggested readings for students and researches of biomedical Libraries in Australia (1981, 1985); Health Libraries in Hong Kong (WHO, Manila 1985). - Tudi njegovo kulturno in literarno delovanje je sila bogato in pisano. Najbrž je edini slov. pesnik, ki živi in ustvarja v Avstraliji (biva blizu Canberre), pa objavlja bodisi v Argentini (Meddobje), Trstu (Most, Mladika), ali Lj. (Rodna gruda). Če njegovih krajših časnikarskih prispevkov v prvih letih sploh ne štejemo (SlovJ, Mladina, Kmečki glas), je bera njegovih liter. objav tako bogata, da je ni mogoče vse predstaviti. Že dolga leta sodeluje v slov. avstralskih časnikih (Slovenski vestnik, Slovenska vest, Resnica, Svobodni razgovori idr.) z izvirnimi pesmimi in prevodi, razmišljanji in eseji ter že deset let pripravlja tedenske polurne radijske oddaje za avstralske Slovence. 1962 je Slovensko društvo v Melbournu izdalo prvo Pribčevo pesniško zbirko Bronasti tolkač, ki obsega 43 pesmi (71 str.), to je hkrati prva slov. knjiga v Avstraliji! Naslov se nanaša na tolkač na vratih stare palače sedanjega koprskega muzeja. To je lirika človeka, ki je zapustil domačo istrsko zemljo, prestal mnoge preizkušnje in skuša živeti na novi celini. Druga Pribčeva zbirka je izšla 1973 v Canberri v samozaložbi (The Lapwing Private Press) in nosi naslov V kljunu golobice ter podnaslov Pesmi izseljenca in potepuha, s čimer že nekoliko nakazuje vsebino in občutje; obsega 25 pesmi na 42 straneh. 1985 je v Avstraliji izšel Zbornik avstralskih Slovencev 1985; založil ga je Slovensko-avstralski literarno umetniški krožek (SALUK-SALAC), pri tem je pomagala tudi Izseljenska matica Sje pa tudi tiskali so ga v Lj. P. je pomagal pri zbiranju gradiva in ima objavljene naslednje pesmi: Pogovor z materjo, Valežanska cerkev, Dokler se giblje ta krog, Kadar mi razpadejo peruti, Vse dni. P-ove pesmi in prevode so brali na Radiu Lj., Trst, Celovec in na avstralskem radiu. Pomembno je njegovo prevajalsko in antologijsko delo, ki je še v polnem teku. Za Cankarjevo založbo je pripravil Antologijo sodobne avstralske poezije, ki obsega okr. 70 avtorjev oziroma okr. 250 pesmi in bo izšla v letu 1986 ali 1987. Že 1986 pa bo (po načrtu) v Avstraliji izšla antologija sodobne slov. lirike (zadnjih 20 let) v izboru Leva Detele in Berta Pribca, slednji bo (skupaj z drugimi) prevedel pesmi v angl.; knjiga bo nosila naslov Carnations from Carniola. Prav tako bo čez nekaj let izšla večja antologija slov. poezije 20. stol. v angl. (izbor pesmi N. Grafenauer). P. ima v pripravi še dva rokopisa, ki bosta izšla 1986 ali 1987, bodisi da zanju najde založnika ali pa ju izda v samozaložbi; gre za zbirko okrog 70 izvirnih pesmi v angl. ali prevodov iz poprej objavljenih slov. pesmi pod naslovom The Magic Circle on the Sea (Ris na Oceanu) in zbirko 50–60 izvirnih, še ne objavljenih (oziroma nekaj objavljenih v časopisih) v slov., ki bodo izšle pod naslovom Pesmi o hvaležni prisotnosti in s podnaslovom (Razmišljanja o sebi, ljudeh in Bogu). Iz njegove esejistike le nekaj značilnih naslovov: Avstralska lirika, Most, 29–30, 1971; Kaj je Tomaž Šalamun zakrivil, Most 2 (6/7, 1965); 19.th Century Slovenian Cultural and Reading Societes. Paper presented at a Conference on Awakoring of Eastern Europe, 943 July 1980 at the Australian National University, Humanities Research Centre; Misli o umetnosti in kulturi, Svobodni razgovori, Sidney, 2 (1), 1984; Še eno mišljenje o svobodi, Svobodni razgovori, Sidney, 2 (2), 1984; Razmišljanja po strtih jedrih, Svobodni razgovori, Sidney, 2 (3), 1984.

Prim.: Osebni podatki; Jevnikar, Zam. liter., M(Trst) 1971, 56 in 1974, 79; Isti, Druga slov. knjiga v Avstraliji, LitV XXV, 1973/74, 128; L. Detela, B. Pribca poetična kozmologija in še intervju. Glas SKA, Buenos Aires nov.-dec. 1974; Isti, Nad Miljami poleti 1974, Glas SKA, Buenos Aires mar.-apr. 1975; Isti, Pesnik Istre in tujine, Most, 33–34, 41-45; T. Debeljak, Trideset let zdomske emigracijske književnosti, 1945-1975, ZbSS, Buenos Aires 1975, 381–437; M. Jurak, Pesniško ustvarjanje slov. izseljencev, Delo (KL) 14. okt. 1975; Isti, Poetry writters by Slovene Immigrants in Australia, v zborniku Australian Papers, izd. U v Lj. 1983; Bert Pribac – 50-letnik, Nova doba, Sidney 28. febr. 1983; F. Forstnerič, Zametki liter. življenja med Slov. v Avstraliji, Delo (KL) 19. maja 1983; Starejši so z eno nogo še v domovini, Delo 5. avg. 1983.

Pšč.