Pretnar, Stojan (1909–1999)

PRETNAR Stojan, pravnik mednarodnega ugleda, strok. za intelektualno lastnino in znanstvena odkritja, s posebnim poudarkom na industr. lastnini, r. 23. jan. 1909 v Bovcu, živi v Lj. Oče Rudolf, davčni uradnik z Bleda, nazadnje šef davčne uprave v Novem mestu, mati Klementina Gaspari, učiteljica iz Komna. Osn. š. v Bovcu, nekaj mes. v Pazinu, dve leti v Podgradu, nekaj mes. v hrv. š. v Voloskem-Opatiji, gimn. v Novem mestu (1919–27), pravo na U v Lj. (1927–32). Po enoletni praksi na sod. v Lj. je postal 1933 koncipient v Mrbu in tam odprl 1937 odv. pisarno. Med okupacijo je bil begunec v Lj. in Cerknici, od koder so ga jun. 1942 odpeljali v internacijo v Gonars in Renicci. Po padcu faš. je delal kot aktivist OF v Lj., dokler ga niso poslali na prisilno delo v Salzburg. Po vojni je bil načelnik prav. odd. na Min. za industr. in rud. LRS do konca 1949. Od 1. maja 1950 je bil docent, od mar. 1952 izred. prof., od 1957 do upok. redni prof. za gosp. pravo na Prav. fak. v Lj. 1941 je užival 4 mes. Turnerjevo štipendijo v Firencah, 1956 šestmes. štipendijo franc. vlade za študij ekonomike in organiz. s področja industr. lastnine v Franc. - P. se je uveljavil doma. Bil je član dveh odb. Trgov. zbornice SRS. V letih 1958–61 je bil član ožjih redakcijskih komisij za zakone o patentih in tehn. izboljšavah, o vzorcih in modelih ter o blagovnih in storitvenih znamkah. V letu 1961 je samostojno izdelal osnutek uredbe o zakonu kvalitete, ki je bila uveljavljena 1962. Sodeloval je na vseh pomembnih konf. in simp. o gosp. in prav. problematiki industr. lastnine v Jsli. Maja 1958 se je udeležil 2. kongr. pravnikov v Zgbu s koref. o pravnem položaju gosp. organizacij v Jsli. Okt. 1958 je bil uradni diplom. delegat Jsle na mednar. diplom. konferenci v Lizboni, ki je obravnavala revizijo mednar. (pariške) konvencije za varstvo industr. lastnine. Okt. 1963 se je udeležil medfakult. konf. pravnih fakultet Jsle v Novem Sadu z refer. o nalogah jsl. pravnikov pri teoriji podjetja. V okt. i. l. je aktivno sodeloval in pripravil dva refer. o problematiki izumiteljstva in razvoja tehnike za sim. v Lj. v organizaciji Zveze ekonomistov SRS ter Združenja izumiteljev in avtorjev tehn. izboljšav SRS. 1965 je bil imenovan za člana odb. za gosp. napredek SRS pri Gosp. zbornici SRS, še prej pa je postal član in glavni poročevalec komisije za industr. lastnino pri isti zbornici. Od 1. jan. 1969 do 30. sept. 1972 je bil dir. Zveznega zavoda za patente v Bgdu. Mar. 1975 je bil izvoljen za dopis. člana SAZU, apr. 1981 za rednega. Predaval je na drugih jsl. prav. fak., aktivno sodeloval na raznih simp. v zvezi z izumiteljstvom in drugimi kategorijami industr. lastnine, npr.: o problematiki individualizacije blaga, storitev in opreme ter nelojalne konkurence (Portorož 1969), uvodni ref. na simp. o problematiki inovacij v Jsli in v svetu (Mrb. 1971, Opatija 1973). Preds. je bil sveta za informatiko pri Raziskovalni skupnosti SRS, preds. komis. za industr. lastnino pri Gosp. zbor. SRS in sodelavec Centra za proučevanje sodelovanja z drž. v razvoju, pri katerem je prevzel vodstvo večletnega načrta Transnacionalna podjetja in interesi držav v razvoju. V letih inovacij in varstva industr. lastnine (1975–76), ki sta jih razglasili zvezna in rep. skupščina, je bil delegat v organih na rep. in zvezni ravni ter član izvrš. odb. zveznih in rep. let inovacij. Aktivno je sodeloval pri organ. in delu dveh mednar. srečanj v Jsli: 1971 na svetovnem kongr. mednar. organ. Mir ob pravu (Peace Through Law) v Bgdu in 1975 na mednar. konf. v organiz. ZIS in UNCTAD, ki je bila posvečena temi Države v razvoju in transfer tehnologije; obakrat je pripravil referat La crise de l'Union de Paris (pariško unijo sestavljajo države, podpisnice pariške konvencije). Razprava je bila objavljena v franc. v zborniku ob 25-letnici izhajanja ital. revije Rivista di diritto industriale (naslov zbornika: Problemi attuali del diritto industriale, Giuffrè ed., Milano 1977). - Še večji ugled si je pridobil P. v tujini. Od 1953 do 1976 je sodeloval kot stalni delegat jsl. nacionalnega komiteja pri Mednar. trgov. zbornici v Parizu (Chambre de Commerce Internationale - COI) v komisiji za zaščito industr. lastnine kot tehn. svetnik (conseiller technique) ter arbiter njenega Mednar. razsodišča (Cour d'Arbitrage). Kot pravni izvedenec se je udeležil kongresa te zbornice 1953 na Dunaju in 1961 v Kopenhagnu. Večkrat je razsojal mednar. trg. spore kot arbiter mednarod. trg. arbitraže pri Mednar. trg. zbornici v Parizu in pri zunanjetrg. arbitraži pri Gosp. zbornici Jsle. Pri neuradnem mednar. združenju za zaščito industr. lastnine (Association Internationale pour la Proteetion de la Propriété Industrielle - AIPPI) je bil od 1954 član izvrš. odb. in s prispevki in udeležbo v razpravah je sodeloval na njegovem zasedanju v Madridu (1971) in na kongresih v Benetkah (1969), Mexicu (1972), San Franciscu (1975). Član je Société pour la lègislation comparée v Parizu od 1953; International Law Association (ILA) v Londonu od 1959; Internationale Gesellschaft für Urheberrecht v zah. Berlinu od 1960. Na povabilo Mednar. birojev za intelektualno lastnino v Ženevi (od 1967 dalje Svetovne organiz. za intelektualno lastnino - World Intellectual Property Organisation - WIPO) je občasno sodeloval kot njen zunanji izvedenec, zlasti z uvodnim referatom na vseafriškem simp. za industr. lastnino v Brazzavillu (bivši franc. Kongo) 1963, pozneje pa je kot direktor Zveznega zavoda za patente redno sodeloval na njenih konferencah in posvetovanjih (1969–72). Tako na diplom. konf. za sprejem konvencije za sodelovanje na področju patentov (Patent Cooperation Treaty - PCT) 1970 v Washingtonu, na simp. o problematiki blagovnih znamk 1971 v Montreuxu, na konf. o podeljevanju enotnega evrop. patenta 1973 v Münchnu. 1968 so ga naprosili, da izdela za indijski parlament pregled zakonodaje social. držav glede pravnega varstva farmacevtskih izumov; osebno ga je predstavil pred posebno zakonodajno komisijo v New Delhiju jan. 1969. Bil je dopis. član Mednar. lige proti nelojalni konkurenci (Ligue Internationale contra la Concurrence Déloyale - LICD) in se udeležil njenega kongr. v Pragi 1968. V okviru OZN je bil trikrat njihov izvedenec: 1968 in 1973 je obiskal pet frankofonskih držav Afrike glede problemov držav v razvoju v zvezi z industr. lastnino; 1971 se je kot izvedenec in svetovalec udeležil ožje konf. izvedencev o transferju tehnologije v N. Yorku. Na povabilo organiz. OZN UNCTAD (United Nations Conference on Trade and Developpement) je 1966 izdelal ref. o organiz. ukrepih za prenos tehnol. znanja od razvitih na nerazvita področja sveta. Povzetek iz ref. je bil vključen v poročilo UNCTAD gener. skupščini OZN. Na povabilo znanst. inštituta pri patentnem uradu ČSSR se je udeležil zborovanja pravnikov in patentnih strok. vseh social. držav Evr. v Pragi v dec. 1966 in imel ref. o jsl. zakonodaji s tega področja. V jan. 1965 je münchenski Institut für Ostrecht organiz. mednar. simp. pod naslovom Gewerblicher Rechtschutz in Ost und West, na katerem je P. sodeloval z enim izmed treh uvodnih ref. kot gostujoči prof. je predaval na številnih evr. U, med drugim na Mednar. fak. za primerjalno pravo v Luksemburgu (splošna teorija podjetja) v spomlad. in jesen. tečajih 1960–66. Pozimi 1964–65 in spomladi 1966 je predaval na doktorantskih tečajih Prav. fak. drž. U v Kairu in Aleksandriji, prvič o splošni teoriji podjetja, drugič Uvod v primerjalno trg. pravo; o obojem je napisal v franc. učbenika. V plenumu mednar. simp., ki so ga priredile države SEV in Jsl. v Moskvi jan. 1974 na tematiko o znanstveno-tehnol. revoluciji in družbenem napredku, je imel ref. Znanstveno-tehnološka revolucija in države v razvoju (izšel v TiP 1974, 155–64). Njegova veljava v mednar. znanst. svetu je bila dokazana s tem, da je bil imenovan za glavnega poročevalca za zakonodajo in teorijo izumitelj. prava v social. državah pri izdaji Mednar. enciklopedije primerjal. prava (International Encyclopaedia of Comparative Law) pod okriljem UNESCA. Že od 1954 sodeluje z Inštitutom Maxa Plancka za mednar. in primerjalno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Münchnu. - P. je usmeril svoja znanst. prizadevanja na široko področje teorije podjetja in z njo povezane teorije kroženja blaga in storitev, zlasti trga in njegovih zakonitosti. Ta teoretična izhodišča so podlaga pri posebej pozornem študiju intelektual. kreacij. Tako je v svoje znanst. zanimanje vključil zlasti celotno področje industr. lastnine ne samo v njegovem pravem izrazu, temveč tudi v njegovih družb. prvinah. V svet. liter. je sprožil problem mednar. režima industr. lastnine (patentov, blag. označb) v luči razmerja med drž. različnih razvojnih stopenj v La protection internationale de la propriété industrielle et les différents stades de développment économique des Etats (La Propriété industrielle, Bern LXIX, 1953, 213–21 in 223); razprava je izšla kot priloga v celoti tudi v nem. in angl. V isti reviji je polemično odgovoril nanjo S. Ladas, takrat najpomembnejši predstavnik amer. doktrine na tem področju. P-evo stališče je potrdil poznejši razvoj na tem področju. Drugo področje je teorija znanstvenih odkritij. O tem je napisal razpravo Pravice avtorjev znanstvenih odkritij. Najprej je izšla v Zborniku znanst. razprav jurid. fak. v Lj. 1962, 143–74, ponatis v Bgdu v Jugoslovensko pronalazaštvo in Strani pravni život 1962, končno v La Propriété industrielle, Bern 1962 v franc. in angl. Razprava je bila glavni referenčni vir za diplom. konf. o mednar. registraciji znanst. odkritij v Ženevi 1978, ki je sprejela P-eva stališča. Razpravo pogosto citirajo, avtorja Beier-Straus pa sta svojo monografijo o istem vprašanju (Der Schutz wissenschaftlicher Forschungsergebnisse, 1982) v uvodu posvetila P-ju. Podobne odmeve je imelo tretje P-evo teoretsko področje, splošne teorije intelektualnih pravic, glede katerih je na podlagi marksistične blagovne teorije razvil tezo, da so predmet in vsebina teh pravic samo tiste intelektualne stvaritve, ki se v končni posledici lahko oblikujejo (materializirajo) v blagu. Razpravo o tem je objavil v zborniku, posvečenem prof. Al. Trollerju, z naslovom Die Ware als Grundlage der gewerblichen Schutzrechte und des Urheberrechts (Luzern/Basel 1976, 37–56). Zadnje uspešno delo je obsežna študija, ki je bila objavljena v zborniku ob 25-letnici Instituta za uporedno pravo v Bgdu 1981 pod naslovom Industriska svojina i društveni poredak, v razširjenem obsegu v La Propriété industrielle apr. 1981 v franc. in angl., nato še v celoti v vodilni zah. nem. reviji Gewerblicher Rechtsschutz und Urheberrecht, Internationaler Teil, jan. 1982; v izvlečku je bila objavljena tudi v NDR. - P. je napisal naslednje knjige: Iznajditeljska delavnost in njena ureditev v naši državi (z zakonitimi besedili v dodatku) (1951); Vloga in pomen patenta v družbeno-ekonomski ureditvi naše države (1951); Oris primerjalnega trgovinskega prava: I. del: Podjetje (1953), II. del: Trgovinske družbe (1955); Nedopustna konkurenca (1957); Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah s pojasnili, Gosp. in finančni predpisi, 5. zv. (1961, istega leta v hrv. v Zgbu); Gospodarsko pravo v FLRJ. Prvi del: Gosp. organizacije (1962); Drugi del: Posli blagovnodenarnega prometa (1963); Tretji del: Pravo vrednostnih papirjev ter menično in čekovno pravo (1964, ponat. 1972); La théorie generale de Ventreprise sous les aspects spéciaux du droil yougoslave (Kairo 1965); Introduction à l'étude de Droit commercial compare (Kairo 1966); Gospodarsko pravo SFRJ (1969, skupaj z B. Zabelom); Uvod v pravo industrijske lastnine (1974); Transfer tehnologije u zemlje u razvoju sa posebnim osvrtom na ulogu patenata i "kodeksa ponašanja" (Lj. 1975, skupaj s petimi sodelavci). Napisal je nad 60 važnih razprav in prav toliko poljudnih člankov, poročil in kritik (seznam glej v ULjBB I, 132–33; M, l27–28; III, 174–75). Pisal je v slov., shr., nem., franc., ital. in angl. Za svoje delo je dobil Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1963), Red dela z rdečo zastavo (1980) in Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju prava industrijske lastnine (1980).

Prim.: Osebni podatki; Objave U v Lj. 1957, št. 6, 26–27; ULjBB I, 131–33; II, 126–28; III, 172–75; Kojeko 2. 843; SAZU ob štiridesetletnici, Lj. 1978, 39–40 s sl.; Gabr. Devetak, St. P. petinsedemdesetletnik, Delo 25. jan. 1984 s sl.

Jem.