Preschern, Simon (1921–2018)

PRESCHERN Simon, trgovec in posestnik, narodni delavec, r. 21. nov. 1921 v Ukvah v Kanalski dolini, živi na Trbižu. Oče Valentin, krojač, trgovec in gostilničar, ki je imel 10 otrok, mati Jožefa Kandut, gospodinja. Osn. š. v domači vasi, strokovna na Trbižu. Najprej je bil vajenec v večji trgovini in nato bančni uradnik na Trbižu. Še mlad se je osamosvojil ter odprl trgovino za električni material na Trbižu, najprej kot najemnik, pozneje kot lastnik. Ker ni mogel obiskovati šol v slov. jeziku, se je naučil brati in pisati v materinščini pri verouku pod župnikom Staničem. Preko Staniča in prijateljskega občevanja z bratrancem Jakobom Kandutom (PSBL II, 17), ki se je šolal v Gor., je prišel v ožji stik z gor. študenti in kulturniki ter s tržaškimi politiki. Te je večkrat vodil na Dolince ali Bistriško planino v mejnem območju, kjer so se sestajali s prijatelji in somišljeniki iz Avstr. in Jsle (dr. Besednjak idr.). Že kot ministrant se je srečal s številnimi slov. duhovniki in navezal mnogo osebnih stikov. Tako si je razširil spoznanja, izkustva in izobrazbo. Zlasti se je zanimal za zgod. in življenjepise velikih polit. osebnosti. Naročen je bil na številne slov. časopise in revije in jih mnogokrat finančno podprl. Obzorje si je razširil tudi na številnih potovanjih. Že 17-leten je s prijateljem prekolesaril It. do Rima. Bil je na skrajnem severu, v Afriki, Palestini, Ameriki in Avstraliji. Evrop. države je obiskal tudi po večkrat. 1946 se je poročil z Olgo Meze iz Podnanosa na Vipavskem. - P. se je vedno zanimal za svetovna dogajanja in razvoj v slov. polit. in kult. zgod. Pogosto je sodeloval v raznih akcijah in odločno nastopal. Težil je po gosp. neodvisnosti in trdil: »Vse naše polit. in kult. delo mora sloneti na neki gosp. osnovi, brez katere se bomo morali stalno naslanjati na druge in ne bomo mogli samostojno nastopati.« Ob opcijah, ki so zajele poleg Južne Tirolske tudi Kanalsko dolino, je bil hud nasprotnik nacizma. V brezupu je tvegal beg v Švico, a na meji je padel v roke Nemcem. Ko so ga vprašali, kakšne narodnosti je, je diplomatsko odgovoril: »Doma v družini govorimo slovensko, Mussolini me je prisilil, da sem hodil v it. šole, moji starši so optirali za nem. državljanstvo, povejte mi vi, kaj sploh sem.« Nemci so ga zaradi znanja tujih jezikov pridržali kot civilnega tolmača. Ker pa se niso nanj zanesli, so ga kmalu vtaknili v vojaško suknjo in obdržali v Kanalski dolini, kjer je imel zveze s pristaši osvob. gibanja; preprečil je marsikatero zlo in predvsem nepotrebne žrtve. Ob koncu vojne je sodeloval skupaj z dr. Al. Dolharjem (PSBL I, 302) pri štiritedenski part. upravi Kanalske doline in se z njim zavzemal pri angloamer. oblasti za narodnostne pravice slov. manjšine. Čeprav je deloma prevzel vodstvo trgovine sin Janko, je še vedno spreten trgovec in podjeten gospodarstvenik. Velikokrat je preprečil, da bi prešla zemlja domačinov v tuje roke. Svoje štiri otroke je poslal po osn. šoli v slov. šole in zavode v Trstu in Gorici. Večkrat je kandidiral za Slov. skupnost. Sedaj je član Sveta slov. organizacij v Gor. Pri nastopih za slov. pravice je večkrat zastopal Slov. Kanalske doline. Večkrat je član deputacij pred it. in jsl. oblastmi. 10. in 11. maja 1984 je bil v Bgdu glede globalne zaščite z dr. Dolharjem, prof. Bratužem idr. Neko svojo planinsko kočo na Ukovški planini je poimenoval po prof. Jožetu Peterlinu.

Prim.: Osebni podatki; lastni arhiv; časopisna poročila o njegovem delu; KatG 19. sept. 1985.

Kandut