Prepeluh, Janez (1923–1969)

PREPELUH Janez (psevdonim Mihael Jeras), pisatelj in dramatik, r. 30. maja 1923 v Lj., u. 11. sept. 1969 v San Franciscu (ZDA) za srčno kapjo. Oče Albin (psevdonim Abditus), znan socialdemokratski politik in publicist, mati Pavla Pirker, učiteljica, ki je pred prvo svet. vojno poučevala tudi na Ciril-Metodovi š. v Trstu. Maturiral na trg. akad. v Lj. in študiral na Ekon. fak. U v Zgbu. 1955 je prišel k sestri Marjani (gl. čl.) v Trst, leto kasneje se preselil v Avstrijo, najprej v Salzburg, nato na Dunaj. Od tam se je 1957 izselil v ZDA. Po krajšem postanku v New Yorku se je naselil v Kaliforniji, kjer je v kraju Monterey nekaj časa poučeval slovenščino na jezikovni š. amer. vojake. Nato se je preselil v San Francisco, kjer je bil dejaven v raznih eksperimentalnih gledališčih do smrti. P. je svoje pisateljske sposobnosti dokazal predvsem med svojim razmeroma kratkim postankom v Trstu, kjer je za Radio Trst A napisal naslednja dela: tridejanko Mladost je prepovedana, štiridejanko Penzion Križ, komedijo v 3 dejanjih Gospodična s potovalnega urada, Veliko noč 1833 (večkrat igrano na odru, tudi v Kulturnem domu ob slov. kult. prazniku), dramo Spis nezaključen, petero Dunajskih povesti (Program za drevi, Avtostop za ženske, Pekel na domačiji, Konstanca, človek se vedno poslavlja), komedijo Večer belih vrtnic, ki jo je najprej uprizoril Slovenski oder. Poleg teh celovečernih iger je P. napisal za radio še 10 enodejank, 7 mladinskih iger, 2 radijski noveli ter prevedel 6 drugih del. V tem času je napisal tudi »misterij« Tržaška legenda, ki ga je uprizoril Slovenski oder na prostem na Repentabru, 1962 pa ga je v nadaljevanjih objavila M(Trst) (št. 8, 9 in 10). Vsa P-ova dela so zasnovana izvirno in duhovito. Dialogi so napeti in življenjski, z izostrenim čutom za sodobne psihološke in družbene probleme. Za Radio Trst A je prevedel tudi tri igre. P. je bil soustanovitelj revije Mladika, ki ji je v začetku dal tudi zunanjo podobo. Večkrat je predaval mladini v SKK v Trstu in v Ukvah na Jerasovi trati. Tako je mladina poimenovala po njegovem psevdonimu trato, kjer ga je rada poslušala. P. je bil zelo zavzet za slov. kulturo, imel je izbrušen okus in težnjo po estetski kulturni višini. Razen nekaterih drobcev, priobčenih v tržaški Mladiki in Meddobju, je vse njegovo delo netiskano in čaka ovrednotenja.

Prim.: Podatki njegove sestre Marjane; SGL II, 547–48 (V. S. in E. S.); KatG 1956, št. 27; NL 1969, št. 761 (Umrl je pisatelj J. P.), št. 762 (fj, Umrl je dramatik in pisatelj J. P.); M(Trst) 1969, št. 8, 139 (J. Peterlin, Zbogom, Mihael Jeras); 20 let RO, Trst 1966, 28, 33, 34 (tu so našteta njegova radijska dramska dela, ki so bila odigrana v letih 1955–57); M. J., J. P. - J. umrl, Sij slov. svobode, Buenos Aires 30. sept. 1969; SLNP 246.

M. Bajc