Premrl, Rafael (1906–1983)

PREMRL Rafael (Rafko), duhovnik, šolnik, narodni delavec, r. 29. dec. 1906 v Vipavi, u. 7. jan. 1983 v Gor., pokopan v Vipavi. Oče Rafael, zadružni in prosv. delavec, mati Alojzija Novljan. Osn. š. je obiskoval v domačem kraju, gimn. v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Lj. in maturiral 1925. Stopil je v gor. semenišče, a se je čez eno leto prepisal na Teol. fak. v Innsbrucku, obiskoval nato Visoko šolo za zunanjo trgovino na Dunaju in tam diplomiral. Vrnil se je ponovno v gor. semenišče in bil posvečen v duhovnika 14. jun. 1930. Prvo kaplansko službo je opravljal v Cerknem in bil 1932 premeščen kot župnik v Žabnice, ki so takrat spadale pod gor. škofijo. Tu je ostal do 1940 in v tem času poskrbel, da so šolske sestre dobile svoj dom v Žabnicah in Beli Peči. V njegovo pristojnost je spadalo tudi svetišče na Sv. Višarjah, ki ga je dal popraviti in poklical Toneta Kralja, da je poslikal cerkev. Tu so se poleti zbirali zavedni duhovniki in razni študentje, ki so staro božjo pot spremenili v center za narodno delo. 1936 je po odhodu župnika Viktorina Staniča (gl. čl.) prevzel še župnijo Ukve. Ko so se ob začetku druge svet. vojne razmere v Kanalski dolini zaostrile, je P. prepričeval prebivalce slov. narodnosti, naj ne optirajo za Nemčijo ali Italijo, ampak naj ostanejo v svojem kraju. Zaradi tega je postal tarča raznih napadov in 1940 so ga izgnali, ker »politično vznemirja ljudstvo«. Postal je župnik v Poljanah pri Opatiji v Istri, kjer je kmalu stopil v stik z aktivisti in partizani. Ko so part. sept. 1943 razorožili karabinjerje, so P. aretirali in ga internirali v Argento blizu Ravenne, od koder se je kmalu vrnil. 5 dec. 1943 so ga ponovno aretirali, peljali v Lovran, zaprli na Reki in po nekaj mesecih odvedli v Trst, kjer je bil najprej zaprt v Rižarni, nato v Coroneu. Tu je bil po atentatu na nem. oficirsko menzo vključen v seznam talcev, ki so jih apr. 1944 obesili v ul Ghega v Trstu, a je po naključju ušel smrti zaradi primera homonimije. Odpeljali so ga v Dachau, kjer je bil v veliki skupini duhovnikov iz raznih evrop. držav. Tu so mu vcepili tropsko bolezen, ki ga je potem še dolgo mučila. Po osvoboditvi je šel s slov. interniranci v Lj. in bil kot partizan mobiliziran. Ko je dobil 30 dni dopusta, je šel prek Opatije, Vipave in Bukovice v Gorico. Tu se je težko znašel, »ker se je v Dachauu dokopal do novih spoznanj, ki jih je narekoval smisel za sožitje med raznomislečimi, ... ker je tam spoznal, da bo treba po drugi poti, po tisti, ki jo je pozneje izbral papež Janez XXIII. in naslednji papež in zlasti 2. vat. koncil« (Premrlova izjava v oddaji Četrtkova srečanja RAITrstA); ker je bil »prepričan, da je treba v nasprotnikih videti predvsem ljudi, (se je) čutil v povojni Gorici, kjer so vladala huda politična nasprotja, nezaželen in bil večkrat napaden« (istotam). 25 let ni dobil cerkvene službe. Naselil se je pri bratu Stanku, župniku v Štmavru, se vpisal na Fak. za pol. vede v Trstu in tam diplomiral, nato opravil v Rimu še habilitacijo za poučevanje. Učil je 8 let na zavodu Malignani v Vidmu, 2 leti na zavodu Fermi v Gorici, nato na slov. višjih in nižjih sred. šolah v Gor., zadnji 2 leti do upokojitve 1975 na liceju Primož Trubar v Gor. Sestavil je Zgodovino novega veka za sred. š. (Gorica, ok. 1959, cikl.). Druga izdaja je izšla 30. avg. 1961, ravno tako ciklostilirana. Medtem je bil 1971 imenovan za župnika v Štmavru. Tu je dal prenoviti cerkev, ki jo je slikar Stane Kregar opremil s slikanimi okni, uredil za župniščem igrišče za mladino in pospeševal župnijsko in društveno aktivnost. Kot napreden duhovnik je pozorno sledil novim teološkim pogledom, gledal kritično na nekatera stališča Cerkve in bil včasih v odprti polemiki z gor. slov. kat. krogi.

Prim.: Žpk arhiv v Vipavi; M. Rener, četrtkova srečanja, RAITrstA sept. 1979; pismo PDk 1. okt. 1979; mw (Marko Waltritsch), Umrl je dr. Rafko Premrl, PDk 9. jan. 1983 s sl.; KH (Kazimir Humar), Ob smrti Rafkota Premrla, KatG 13. jan. 1983 sl. s Trinkom; bp, Umrl je prof. Rafko Premrl, NL 13. jan. 1983; M. Rijavec, Moralni lik prof. Rafku Premrla, Izvestje drž. šol s slov. učnim jezikom v Gorici 1975–1985, 240–41 s sl.

ldt