Pahor, Radoslava Frančiška (1921–2009)

PREMRL Radoslava Frančiška, por. PAHOR, kulturna delavka, r. 22. sept. 1921 v Šembidu pri Vipavi, zdaj Podnanos, živi v Trstu. Oče Franc, trgovec; po dovršeni realki v Lj. je moral prevzeti trg. podjetje, ker sta starejša brata izbrala intelektualni poklic; mati Silva Balanč iz Senožeč, učiteljica; brat Janko-Vojko, narodni heroj (gl. čl.). Po osn. š. v Šembidu je odšla 1931 v Gor. in končala 1937 trg. šolo, potem je pomagala doma v trg. in vodila knjigovodstvo. Po it. napadu na Jslo 1941 je vodila tudi trg. in skrbela za domačijo, ko so it. oblasti aretirale starše in brata Cirila (brat Janko je bil vojak na it. jugu, sestra Božena pa v Gor. v šolah). Jeseni 1941 je začela sodelovati z osvob. gibanjem, dala bratu Janku, ki je prišel pozimi 1941 na bolezenski dopust, potrebne informacije, da je prišel v stik s part., katerim se je pridružil na Svečnico 1942. Na večer velikonočne sobote 1942 ga je prvič in zadnjič videla kot part., ker so jo 11. apr. 1942 z očetom in materjo zaprli v gor. sodnijske zapore. Konec jun. 1941 so jo z materjo poslali v internacijo v Omegno (prav. Novara) in tu je ostala do jeseni 1943, ko je pobegnila in se vrnila na Vipavsko. Doma ni mogla živeti, ker so ji It. požgali dom, vendar pa se je takoj lotila kmetovanja. Starši, brat in sestra so se vrnili poleti 1944. Konec 1943 je bila P-ova imenovana za učiteljico na part. enorazrednici v vasicah Lože-Manče. V jeseni 1944 je organizirala pouk na enorazrednici v Podkraju, pozneje je do osvoboditve poučevala v Lozicah. V šol. letu 1945/40 je poučevala na osn. š. v Vipavi. 1947 je zapustila poučevanje in se zaposlila kot uradnica v Trstu, najprej pri UIVOD-u, pozneje pri pomor. agenciji Russo, nazadnje pri Adriaimpex, od koder so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel 1953 izdajati neodvisno trž. kult. revijo Sidro. - P-ova je že med vojno sodelovala s kratkim življenjepisom o bratu Janku-Vojku za brošuro Za Vojkom. Od 1966, št. 2–3, do 1972, št. 36–37, pa je objavljala spomine na brata in družino v reviji Zaliv pod naslovom Moj brat Janko-Vojko; v predzadnjem nadaljevanju je dostavila »in njegova družina«. V delu je z veliko umetniško močjo predstavila brata Janka, s katerim sta bila že od otroških let zaveznika in zaupnika do konca, lepo je predstavila vso družino in tragični konec sestre Božene, ki so jo ob umikanju četniki 30. apr. 1945 odpeljali, zabodli in ustrelili. Prav tako pa je natančno in verno prikazala razmere v domačih krajih in v internaciji. Delo bi zaslužilo natis v knjigi. Vrsto let sodeluje na RAITrstA pri liter. listih, prevaja pravljice (Gianni Rodari) in daljše tekste, zadnji njen prevod so spomini Renata Ferrarija Fabianijevi iz Kobdilja. Prevaja tudi za revijo Zaliv, pri kateri je od 1971, št. 30–31, upravnica.

Prim.: Osebni podatki.

Jem.