Primorski slovenski biografski leksikon

PREMERL Franc, strokovnjak za organsko kemijo, r. 27. sept. 1906 v Trstu, živi v Lj. Oče Ivan z Ubaljskega, carinski stražnik, mati Magdalena Errath iz Ukev pod Sv. Višarjami, gospodinja. V Trstu osn. š. v ul. sv. Frančiška in I. razr. klas. gimn. (1917-18), po zlomu A. O. se je preselil v Lj. in maturiral na klas. gimn. 1926. Vpisal se je na odd. za kemijo Tehn. fak. U v Lj. in diplomiral 1932. Služboval je v tekstilni tov. Mautner v Mrbu (1932–33), pomožni asist. na U v Lj. pri prof. dr. Maksu Samcu (1934), asist. na U v Zgbu (1934–37), asist. na U v Lj. (1937-45), referent za živil. in kemij. industr. Sje pri ministru Leskošku (1945–47), docent za organ. kem. tehnol. na U v Lj. (1947–54), izredni prof. (1954–61), redni prof. (1961–76), ko je stopil v pokoj. Poleg tega je honor. predaval na Agron. fak. v Lj. organ. kem. in biokem. (1947–49), na U v Mrbu anorgan. kem. in organ. kemij. tehn. (1960–71), na Pedag. akad. v Mrbu organ. kem. in tehn. materiala (1962–71). 1955 je zastopal jsl. zvezno akad. znanosti v Rimu na kongresu naftologov. 1959–60 je delal kot gost DAAD na Inštitutu za raziskavo zemeljskega olja v Hannovru pri prof. Schultzu, kjer je izdelal habilitacijsko delo Kritični študij štirih metod strukturne analize nafte. Napisal je knjigi: Mazanje strojev, Lj. 1949 (pogl. Kemija mineralnih olj in tekočih goriv, str. 6–36); Gradiva v gradbeništvu, Tehn. zal. Sje, Lj. 1983, str. 310; učbeniki: Organska kemija za agronome in gozdarje, Lj. 1951; Organska kemijska tehnologija, Lj. 1956; II. del, Lj. 1961, skupaj 559 str.; Nafta in njeni derivati, Lj. 1958; Navodila za vaje iz tehnologije maščob, nafte in njenih derivatov, Lj. 1960; Intermediati, Lj. 1961; Splošna in anorganska kemija v dveh delih, Mrb. 1961, 875 str.; Pregled organske kemijske tehnologije, Mrb. 1963; Tehnologija materiala, Mrb. 1964; Kemija in tehnologija maščob in maščobnih derivatov, Lj. 1967, 600 str.; Kemija in tehnologija premoga in nafte, Lj. 1970; Sinteze v organsko kemijski industriji, Lj. 1973; članki in razprave: Studien über Pflanzenkolloide XXXI. Zur Bestimmung der mittleren Teilchengrösse einiger Stärkesubstanzen und Stärkederivate. Kolloid-Beihefte 37, Dresden und Leipzig 1932, 1–2, 91–118 (skupaj s prof. M. Samcem); Na čem temelji trdnost rastline?, Proteus 1938, 118–23; Kemijske in fizikalne značilnosti slov. voskov, Zbor. Prirodosl. društva 2, Lj. 1941, 34–37 (skupaj s prof. Jenčičem); Domače surovine za našo industrijo, Industr. vestnik, Lj. 1946, 91–92; Osnove pravilnega čiščenja strojnih delov, Industr. vestnik, Lj. 1947, 135–37; Kako si razlagamo pralni učinek mila?, Proteus 1949, 300–06; Kako se barvajo tekstilne vlaknine?, Proteus 1950, 260-67; Pridobivanje aromatov iz lendavske nafte, Nova proizvodnja, Lj. 1950, 128; O postopku kvantitativnega določevanja mila, ki je bilo vezano na tekstilne vlaknine, KemZb 1951, 47–58; Solvent extraction, Chemical Abstracts, London 1954, 1; Nafta, Obz 1954, 22–26; O brinovem olju, Vestnik Slov. kem. društva 1954, 79–81; Proizvodnja in uporaba pen v industriji, Proteus 1955, 71–77; Oxydation von Paraffinen durch Luftverteillung mit Hilfe des Hohlmischers, Fette-Seifen-Anstrichmittel, Hamburg 1958, 578–80; Prispevek k štud. staranja transformatorskega olja, Vestnik Slov. kem. društva 1960, 1–5; Prispevek za čiščenje tall-olja, Kemija v industr. 1965, 9; Predlog za razvoj velike organske industrije v Sji, Nova proizvodnja 1962, št. 3, 225-42; Pogoji za razvoj petrokemije v Sji, Nova proizvodnja 1962, št. 5, 335–42; O koroziji nafte in naftnih derivatov, Antikorozijski zbornik 1963, 155–61. - P. je po vojni pomagal vzpostaviti proizvodnjo v živilskih in kemičnih tovarnah Sje, ki so bile deloma porušene oz. so jim okupatorji odpeljali važne dele strojev in naprav. 1948 je bil imenovan za gradbenega gospodarja odd. za kemijo. Spravil je z mrtve točke zidavo novega poslopja v Murnikovi ul., v katero so se začeli seliti posamezni inštituti že 1949. Od 1947 dalje je zapriseženi stalni sodni izvedenec za organ. kem. tehnologijo. Raziskoval je kemijo in tehnol. nafte, goriv, zdravil, površinsko aktivnost sredstev, maščob in maščobnih derivatov, barvil in herbicidov (natančneje ULjBB II, 209–10). Ima tudi celo vrsto izvedenih del (seznam ULjBB I, 282–83).

Prim.: Osebni podatki; Znanstveniki na kongresu in politiki za njegovimi kulisami, LdP 19. jun. 1955; Skromnost, realnost in ekonomičnost, LdP 30. jan. 1957; Šestorica pronalazača, Vjesnik (Zgb) 1957 s sl.; Wir trafen im Werk Prof. Premerl, Blätter vom Hause-Henkel, 10 s sl.; ULjBB I, 281–83; II 209-10; III 358; Objave U v Lj. 1959, št. 18, 195–97.

Jem.

Jevnikar, Martin: Premerl, Franc (1906–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942550/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine