Praprotnik, Avgust (1879–1955)

PRAPROTNIK Avgust (Slavoj), učitelj, r. 16. jan. 1879 v Lokvi na Krasu, u. 28. jan. 1955 prav tam. Oče Avgust, učitelj, mati Jožefa Muha, gospodinja in trgovka. Po osn. š. v domačem kraju je 1891–95 obiskoval štiri razr. realke in nato do 1899 učiteljišče v Lj. Bil je član literarnega društva Zadruga. Iz teh časov je izviralo njegovo prijateljstvo z Ivanom Cankarjem, ki ga je v počitnicah večkrat obiskoval ter ostal pri njem v Lokvi tudi po več tednov in si z njim še pozneje dopisoval. Prvo učiteljsko mesto (1899–1902) je dobil v Cerkljah na Gorenjskem, nakar je služboval v Logatcu do 1909, ko je zaradi bolezni opustil učiteljsko službo, se vrnil v Lokev, se poročil, pomagal v domači trgovini ter deloval kulturno in prosvetno. Ustanovil in vodil je tamburaški in pev. zbor ter dramsko in pev. društvo, kar je pozneje združil v Bralno pevsko društvo Tabor. Bil je tudi ustanovni član Ciril-metodovega društva v Trstu. V tržaški slov. dnevnik Edinost je pisal polit. in gosp. članke. 1915 se je povrnil k učiteljskemu poklicu, a že naslednje leto je bil mobiliziran in kot polit. osumljenec preganjan. Vojake je služil v Judenburgu prav v času tamkajšnjih vojaških uporov. 1918 se je vrnil v Lokev, se ponovno oprijel učiteljskega poklica in društvenega delovanja, kar pa mu je it. faš. oblast kmalu onemogočila. Kljub prigovarjanju, naj se izseli v Jslo, je čutil moralno dolžnost, da ostane s svojimi ljudmi in z njimi deli grožnje in nasilje novih oblastnikov. 1922 je bil kazensko premeščen v Štjak, 1925 se je za eno leto vrnil na domačo šolo, 1926 pa je bil ponovno kazensko premeščen v Kuteževo pri Knežaku; 1927 so ga končno vrgli iz službe brez pokojnine. Medtem so karabinjerji febr. 1923 izvedli pri njem hišno preiskavo, našli nekaj orožja in literature ter jslo zastavo in ga aretirali pod obtožbo nacionalistične propagande za Jslo. Kljub grožnjam in nasilju faš. je tudi po odpustu iz službe doma naskrivaj učil otroke slov. jezika in širili med ljudi slov. knjige. Na začetku druge svet. vojne se je vključil v narodni upor. 1942 je bil v njegovi hiši ustanovljen krajevni odbor OF, katerega član je bil tudi sam. Bil je tudi član okrož. odb. OF in v njem odgovoren za prosveto. Povezan je bil s part. Brkinskim odredom, v katerem je vodil prosv. delo. Po kapitulaciji It. sept. 1943 je v Lokvi obnovil slov. šolo in prirejal tečaje za slov. mladino in odrasle. Kljub letom in šibkemu zdravju je tudi po osvoboditvi zaradi pomanjkanja učiteljev še naprej vodil šolsko in izvenšolsko prosv. delo. Znova je ustanovil knjižnico in obnovil tamburaški zbor in ga tudi vodil, dokler mu bolezen ni preprečila vsega delovanja. V pokoj je stopil 1950. Za svoje narodno delo je bil odlikovan z Redom za zasluge za narod.

Prim.: SPor 30. jan. 1955; arhiv P-ove hčere.

Koren