Požar, Anton (1885–1974)

POŽAR Anton, igralec in pevec, r. 15. maja 1885 v Trstu, u. 7. sept. 1974 prav tam. Oče Jakob, mati Marija Požar. V otroški vrtec je hodil pri Sv. Jakobu v Trstu (1892–95), v osn. š. od 1895 do 1900, nato v pripravnico za gimn. v Rojanu. Vpisal se je na gimn., a jo je iz gmotnih razlogov kmalu zapustil in 1904 stopil v službo kot uradnik pri odv. Slaviku in 1906 na sodniji, kjer je ostal do 1933, ko so ga kot antifaš. izgnali iz Trsta in premestili v Tarčent in Spilimbergo v Furlaniji, kjer je bil 1934 iz zdravstvenih razlogov upokojen. Imel je lep glas in veselje do nastopanja na odru. Rad bi bil šel na Dunaj, da bi študiral petje in igranje, a ni mogel iz že omenjenih vzrokov, in ker ni maral pustiti očeta samega: mati mu je zgodaj umrla. Prosti čas je prebil v glavnem v šentjakobski čitalnici in v Narodnem domu. Tako je bil do 1914 do 15. ure v pisarni, popoldneve in večere v gled. Od 1914 do 1916 je bil v vojski, potem spet na delovnem mestu. Nastopal je v vseh odrskih delih in v mnogih operah in operetah. Odigral je veliko najrazličnejših vlog. Bil je benjaminček trž. občinstva. Najbolj se je razživel v vedrih in nasmejanih vlogah ter v ljud. igrah s petjem, že prav mlad je kazal veliko veselje do petja. Kot učenec Ciril-Metodove šole je pel sopran v zboru Bratovščine sv. Cirila in Metoda. Bil je borben, zaveden in prikupen mladenič. Po požigu Narodnega doma je spet igral pri Sv. Jakobu. Po 1926 je deloval ilegalno do 1933, ko so ga premestili. Po vojni se je z Valerijo Silovo in Jos. Fišerjetm vključil v SNG v Trstu in igral do upokojitve 1957 ter ustvaril nekaj dobrih likov. V tem času je nastopil v Pohujšanju, Kranjskih komedijantih, v Bettijavi drami Usad na severni postaji, v Cankarjevih Hlapcih. Zadnje delo, kjer je 1957 nastopil, je bila komedija B. Nušića Žalujoči ostali.

Prim.: GL Trst 1956/57, 32; NL 21. maja 1964; PDk 15. maja 1959, 25. maja 1969, 10. sept. 1974; osebna pola v NŠKT, odsek za zgod.; SGL II, 342.

Har.