Požar, Anton (1912–1996)

POŽAR Anton, duhovnik, profesor, publicist, r. 27. maja 1912 v Petelinjah na Postojnskem kmetu Matiji in Frančiški Brgoč. Osn. š. je obiskoval 1918–23 v Št. Petru na Krasu-Pivka, od 1923 je študiral kot dijak klas. gimn. Škofovih zavodov v Šentvidu nad Lj., kjer je maturiral 1931. Kot gojenec tržaško-koprske škofije je 1931–35 opravil bogoslovne študije v Gor. in bil 30. jun. 1935 posvečen v duhovnika pri Sv. Justu v Trstu. Bil je najprej kpl. v Hrenovicah (od 1. sept. 1935 do 31. maja 1937), nato kurat v Matenji vasi in v Orehku (od 1. jun. 1937 do 6. apr. 1941); v tem času ga je 5. sept. 1940 faš. oblast internirala v taborišče Colfiorito di Foligno (Perugia), nato v Cantalupo del Sannio (Campobasso - 9. okt. 1940), od tu so ga 31. mar. 1941 zaradi bolezni odpustili domov. Po vrnitvi je 11. apr. 1941 prevzel v upravo župnijo Lokev pri Divači (tu je dalj časa gostil narodnega delavca Virgila Ščeka), hkrati je soupravljal Bazovico (do 1. sept. 1942), nato poleg Lokve še Divačo vse do 20. dec. 1948. Vmes je v letih 1939–44 dopolnil svojo izobrazbo s študijem književnosti na Filoz. fak. (Lettere) v Padovi, kjer je doktoriral iz slavistike 29. febr. 1944 s tezo: Prešernov verski problem. Strok. izpit za prof. slov. na sred. šolah opravil 9. dec. 1947 v Lj. S Tržaškega je P. pot vodila v Istro, kjer je od 1. jan. do 25. apr. 1949 upravljal župnijo Tinjan pri Pazinu, a ker mu je hrv. polit. oblast odrekla pristanek za duh. službo v Istri, ga je škof Nežić 16. jul. 1949 imenoval za upravitelja župnije Št. Peter na Krasu-Pivka. 9. jan. 1951 je postal notar cerkv. sodišča tržaško-koprske administrature v Pazinu. 30. avg. 1958 se je preselil v Malo semenišče v Vipavo, kjer deluje kot prof. na Sred. verski š., a je obenem še pomagal oskrbovati župnijo Šmihel-Dolane (1964–65), Lozice (1971–72) in upravljal župnijo Slap pri Vipavi (od 20. jul. 1972 do 12. jul. 1973). Ob 70-letnici življenja je bil 1982 imenovan za monsinjorja. - Svoje pedagoško delo je pričel že med drugo svet. vojno, ko je poučeval slov. v lokavski osn. š. (1943–44) in na večernih tečajih ter bil tajn. PD Tabor v Lokvi (1945-47). Po vojni je od 22. okt. 1945 do 15. sept. 1947 poučeval slov. in lat. jezik na slov. Nižji sred. š. v Trstu, na Sred. verski š. v Vipavi pa od nastopa (sept. 1958) poučuje slov. jezik, obdobno lat. in nem. jezik, redno likovno in glasb. umetnost, dalj časa je bil tudi ravn. iste šole (1958–73). Ljubitelj glasbe je tako na župnijah kakor v semenišču vodil pev. zbore in pripravljal proslave. - Močno mu je bila pri srcu skrb za ohranitev in olepšavo sakralnih prostorov: v Rakitniku (Matenja vas) je popravil zvonik podr. cerkve, matenjsko župno cerkev sv. Ivana (notranjščino je 1938–39 poslikala Mara Kralj), župn. cerkev sv. Mihaela v Lokvi je dal poslikati 1942–43 Tonetu Kralju, tudi žup. cerkev sv. Petra na Pivki je 1953–58 temeljito prenovil s pomočjo arh. Plečnika, arh. T. Bitenca in akad. slikarja Staneta Kregarja. - P-eva publicistična dejavnost obsega naslednje objave: Oris slovenskega slovstva (do 1848) - (ciklost. 1962); Krščanstvo je odprlo Slovencem vrata v svet kulture in omike (priloga v Ognjišču nov. 1973); Primož Trubar na Nemškem (Nova Mladika, Celje 1973); In memoriam T. Kralj (Nova Mladika 1975); Virgil Šček (KolGMD 1979); o Vir. Ščeku je predaval v Društvu slov. izobražencev v Trstu in Gor. 1983 in na Radiu Trst A (KolGMD 1984); Dvojna uprizoritev Cankarjevih Hlapcev v Lj. (KatG 1980). - Članki v Družini: Srečanje vipav. semeniščnikov (1968); Razstava slov. nabožne ljudske umetnosti (1969); V Srbiji, Bolgariji in Carigradu (1970); Kaj mi pomeni Ivan Cankar (1976); Slovenski tabor v spomin Vinka Vodopivca (1977); Biserna maša R. Morela (1977); Virgil Šček (1978); Osnovna šola Fr. Bevk na Opčinah (1979); nekrologi v D: J. Kalan (1963), Breda Šček-Orel (1968), E. Besednjak (1969), A. Žele (1984). - Članki v PSBL: Česnik Silvo, Kobal Vinko, Kos Viktor, Kovač Janez, Kralj Franc, Krapež Franc, Lavrenčič Franc, Lavrenčič Matej, Lavrenčič Primož, Marc Ljubo, Mažgon Anton, Muha Ada-Vidovič, Nanut Anton, Pegan Vladislav, Pirih Metod, Pirih Vladimir. - V semeniškem glasilu Iskre 1970–71 je objavil: Spomini na Fr. Bevka, prevedel iz it. zvezek Kralji in preroki (E. Galbiati, Sveto pismo in njegova zgodovina, Ognjišče, Koper 1983), sodeloval kot lektor pri prevodu knjige A. Grabnerja Praktisches Bibellexikon (Biblični leksikon, MD 1984). - P. odlikuje čut za lep jezik, za glasbene in likovne stvaritve, zvestoba narodnim vrednotam.

Prim.: Osebni podatki; Letopis Cerkve na Slovenskem 1985, 228, 229, 265, 274, 280; F. K., Zlatomašniški jubilej dr. A. Požarja, KatG 20. jun. 1985 s sl.

Kralj