Povše, Janez (1941–)

POVŠE Janez, režiser, publicist, pisec, r. 15. okt. 1941 v Lj., živi v Gor. Oče Franc je bil kvalificiran delavec, mati Marija Klobučar, uslužbenka v pokoju. Klas. gimn. je končal 1960 v Lj., nato je študiral na AGRFT v Lj. (tedaj Akad. za igral. umetnost), diplomiral 1967. Nekaj časa je bil v svobodnem poklicu, 1972 je postal umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju, 1975 pa se je preselil v Gor. Istočasno je postal umetn. vodja Prim. dram. gled. (PDG) v Novi Gor. oziroma programski vodja Goriškega srečanja malih odrov (sedaj Srečanje gledališč Alpe-Jadran). 1981 je spet stopil v svobodni poklic in se ukvarja z režijo, predvsem pa s pisanjem. V okviru študija je dvakrat prejel študentsko Prešernovo nagrado, in sicer za režijo diplomske predstave Robin in Marion Adama de la Halla 1965 in 1967 za diplomsko nalogo iz zgod. gledališča Brecht na Slovenskem. Pričel je z režijami predstav za otroke in mladino v različnih gledališčih (Lj., Celje, Nova Gor.), 1968 pa z izvirnejšimi gled. dejanji. Realiziral je lastno priredbo Anderscheve radijske igre Smrt Jamesa Deana v disco klubu Hale Tivoli. Kasneje je režiral predstave za odrasle po različnih slov. gledališčih: Pomarančnikov jubilej Branka Miklavca v Mali Drami SNG Lj.; Veš, da te ne slišim, če teče voda Andersona v Mestnem gled. v Lj.; Kastelko VI. Levstika v Prešernovem gled. v Kranju in Molièrovega Tartuffa ter Nušićevega Pokojnika v PDG. V Kranju je režiral Cankarjev Za narodov blagor 1972, krstno predstavo Jož. Javorška Deželo gasilcev 1973, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski 1974. Leta 1973 je priredil za oder in režiral Ukano T. Svetine. 1975 je isto priredbo dopolnil za osrednjo predstavo Drame SNG v Lj. v okviru praznovanja 30-letnice revolucije. V Novi Gor. je režiral Med štirimi stenami Iva Brnčiča 1975, Stekleno menažerijo T. Williamsa 1976, Martina Kačurja Iv. Cankarja, prirejenega za tri moške igralce, Balado o trobenti in oblaku C. Kosmača v lastni priredbi in 1980 svojo izvirno monodramo Izvolite, tovariš Marjan. Posebno odzivna je bila postavitev Martina Kačurja, ki je med drugim obiskala rojake na avstr. Koroškem, Festival v Lj., festival »Spectrum« v Beljaku, Mednar. festival malih odrov v Bernu ter Varšavo in Ščečin na Poljskem. 1979 je P. isto besedilo režiral tudi v »Teatru Adekwatnem« v Varšavi z zelo ugodnimi ocenami poljske gled. kritike. Za izvirnost priredb treh proznih del za gledališče (Ukane, Martina Kačurja, Balade o trobenti in oblaku) je prejel 1978 nagrado Prešernovega sklada. Od gled. režij velja kasneje omeniti še postavitev lastnega besedila Odstop v Drami SNG v Mrbu 1983 ter režijo Mozartove Čarobne piščali v lj. Operi. - Potem ko je P. občasno objavljal pesmi in prozo v različnih revijah in časopisih, kot v NRazgl, Mladina, Obrazi, Kaplje, Problemi in Sd, se je začel vse intenzivneje ukvarjati z izvirnim pisanjem za t. i. »žive« medije. 1978 je napisal TV igro Jolanda, kdo je to, ki je prejela II. nagrado na razpisu RTV Lj. za nove televizijske igre. 1979 je prejel odkupno nagrado za lutkovno igro Pravljica o soncu naših dni, za monodramo Izvolite, tovariš Marjan pa Kajuhovo nagrado 1979. Za radijsko igro Odstop, ki jo je kasneje priredil za gled., je dobil 1981 II. nagrado RTV Lj., istočasno pa se je pričel vse bolj posvečati radijski režiji kakor tudi pospešenemu pisanju in prirejanju za radijski medij. Tako je v letu 1982 realiziral za Radio Lj. ciklus 12 tragedij oz. dram iz svet. gled. zgod. in 1983 za isto postajo ciklus 12 komedij iz svet. gled. zgod.; polovico omenjenih priredb je tudi režiral. Za Radio Mrb. je napisal in režiral igro Tereza in vojak 1983 in pa Zgodbo v senci 1984. Posebno vneto pa je vsa leta bivanja na Prim. ustvarjal za RAITrstA. Za trž. postajo je priredil romane: Beli macesen Juša Kozaka, Mrtve duše N. V. Gogolja, Mojega brata svetnika C. Zlobca in Izza kongresa I. Tavčarja. Napisal je pet biografskih iger na temo o pomembnih slov. ustvarjalcih, in sicer o Mat. Čopu, Jur. Dalmatinu, Jak. Gallusu, A. T. Linhartu in Fr. Prešernu. Izvirno igro Obračun, nadaljevanko Za plačilo ti prinašam slovo, kakor tudi igre za otroke Levo šest spodaj ter humoristični seriji Družino Bogatajčič v štirih nadaljevanjih in Počitnice počitnice v trinajstih. 1985 je prejel na natečaju RAITrstA drugo nagrado za igro Dih ostrih senc ter prvo nagrado za otroško igro Zgodba o srečnem darilcu. - V letih 1983–85 je pisal scenarij za celovečerni film Naš človek, ki ga je režiral Jože Pogačnik, 1984 lutkovno igrico Čriček naj spet poje za gled. v Mrbu, ki čaka na uprizoritev, ter komedijo Milijonarji v oblakih, ki jo je 1985 uprizorila gled. skupina PD Štandrež v Štandrežu pri Gor. Leta 1983 je gled. skupina iz Pirnič uprizorila igro Adrijanovo jutro in 1985 je napisal za gled. Tone Čufar z Jesenic igro Celjske ječe. - P. se je vsa leta, posebno pa po 1980, vse intenzivneje ukvarjal s publicistiko, kjer velja omeniti tako rekoč kontinuirano pisanje v NRazgl in pa liter. redakcijo Radia Lj. Za NRazgl že nekaj časa redno spremlja knjige o gled., ki izidejo v slov., kar sicer redno, s preko dvajset različnih naslovov, opravlja tudi za jsl. gled. revijo Scena v Novem Sadu, in sicer od 1979 dalje. Od 1984 redno sodeluje v PDk kot recenzent novih slov. knjig, gled. predstav in radijskih iger. Samo v dobrih dveh letih je število knjižnih ocen naraslo na blizu 60 naslovov, vseh objavljenih zapisov pa je okoli sto. Kar se tiče gled. delovanja, naj omenimo še, da je P. član založniškega odb. Sterijinega pozorja – Jsl. gled. iger v Novem Sadu – kjer se je trikrat udeležil pomembnega mednar. simpozija z aktivnim prispevkom: 1979 na temo igralca, 1982 na temo Gledališče in gledališka kritika in 1985 na temo Kritika in kritičnost znotraj gledališkega postopka.

Prim.: Leksikon CZ, Slov. književnost, 276; MSE III, 135; SGL II, 341–42; Rapa Šuklje, Steklena menažerija, Delo 10. dec. 1976; Zdenka Lovec, Balada o trobenti in oblaku, PrimN 16. sept. 1977; Aleš Berger, NRazgl 21. okt. 1977; Andr. Inkret, Stop 20. okt. 1977; Ivan Cankar-Janez Povše, Martin Kačur, Dramska knjižnica ZKO Sje, št. 18, 1977; Izjava ob nagradi Prešernovega sklada, NRazgl 10. febr. 1978; Utemeljitve žirije, Večer 8. febr. 1978; T. Peršak, Pogovori z režiserji, Knjižnica Mestnega gled. lj., št. 77, 1978, 91–135; Stopov magnetofon, Stop 28. febr. 1980; J. Horvat, Portret tedna, Delo 17. jan. Ì981 s sl.; Za plačilo ti prinašam slovo (Pogovor z avtorjem), PDk 2. okt. 1985; Razgovor s scenaristom J. P., PDk 24. jan. 1986.

Češč.