Potrata, Josip (1900–1942)

POTRATA Josip (Jože), zdravnik, zdravstveni pisec, r. 25. avg. 1900 v Trstu, u. 11. apr. 1942 v Mrbu. Oče Jože, strojnik v tržaški luki s Slapa pri Vipavi (u. v prvi svet. vojni kot avstrijski vojak na ruskem bojišču), mati Apolonija Jamšek iz Lož pri Vipavi. Osn. š. je obiskoval v Trstu, sred. š. v Idriji in Kranju, kjer je tudi maturiral. Na lj. U je začel študirati medicino, nato je študij nadaljeval v Zgbu in Padovi; tu je 1927 promoviral. Služboval je kot zdravnik v Gor. in deloval v takratnih slov. organizacijah (tudi v ilegalnem TIGR-u). Zaradi tega je imel veliko težav s tedanjo faš. oblastjo; 1932 je zbežal v Jslo, da bi se tako ognil aretaciji. V Jsli je postal zdravnik Bratovske skladnice rudnika Zabukovica, živel je v Grižah pri Celju. Kmalu po nem. zasedbi Jsle se je vključil v OF in kot zdravnik v part. gibanje. Nemci so ga nameravali že jun. 1941 izseliti, okt. istega leta so ga zaprli v ječo »Stari pisker« v Celju. Vendar so ga izpustili in ga ponovno aretirali nov. 1941. Iz celjskih zaporov so ga premestili v Mrb., kjer so ga kot talca usmrtili. Skupaj s P. je bila zaprta tudi njegova žena Dora, ki je nato u. v taborišču Auschwitz jul. 1943. - V svojem kratkem življenju se je P. uveljavil kot pisec poljudnih zdravstv. del. Nadaljeval je knjigo Zdravje in bolezen v domači hiši, katere prvi in drugi del je napisal Just Bačar (PSBL I, 26–27). V tretjem delu je P. opisal bistvo, vzroke in pojave bolezni (Gor. 1930), v četrtem kužne bolezni in obrambo pred njimi (Gor. 1930), v petem pa ljudske bolezni (Gor. 1931). Poleg tega je samostojno izdal še tri poljudnoznanst. knjige: Prva pomoč v nezgodah (Gor. 1932), Zdravje iz rastlin (Gor. 1933) in Higijena matere (Gor. 1936). Poljudnoznanst. razprave je objavljal tudi v periodičnem tisku (KolGorM). Kot zdravnik je užival lep ugled, zlasti pri zabukovških rudarjih in njihovih družinah. Po njem je imenovan zdravstveni dom v Žalcu.

Prim.: Podatki P-ovega sina Boruta, sodnika iz Lj.; TV 15 28. sept. 1972 in 17. apr. 1975; Gradivo o slov. part. saniteti, Lj. 1979, 42–43; Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Lj. 1977, 156, 257–59.

A. Pr.