Potočnik, Janez (1892–1983)

POTOČNIK Janez, slikar in učitelj likovne vzgoje, r. 10. maja 1892 v Škofji Loki, u. 10. jun. 1983 v Sežani, pokopan v Škofji Loki. Oče Franc, mati Ana Grohar. Osn. š. v rojstnem kraju, nato v L j. realko in dveletno Mahrovo trgov. š. S slikarstvom se je prvič srečal na lj. realki, kjer sta poučevala risanje M. Koželj in I. Franke, doma pa je imel pogoste stike z I. Groharjem, ki ga je kasneje usmeril v študij slikarstva. Slednji je tudi večkrat pregledoval in ocenjeval P-ove risbe in akvarele, ki so nastajali v š. v Lj. Po končani Mahrovi š. se je P-ova mati omehčala in mu dovolila študirati slikarstvo na münchenski akad., kjer je prebil dve leti, do 1919. Po vrnitvi je bil zaposlen v Krevsovem mlinu v Škofji Loki, nato je do 1934 vodil trgovino z usnjem. 1938 se je popolnoma posvetil slikarstvu in začeli študirati na akad. v Bgdu, že prej pa je občasno razst. in izdeloval karikature za humoristični list Kopriva, ukvarjal se je tudi s portretom. V Bgdu je hkrati s študijem na akad. obiskoval tečaj akta na Kolarčevi univerzi. 1940 je odšel v Benetke, kjer si je delil atelje skupaj s T. Kraljem. Zaradi bližajoče se vojne sta bila od tu izgnana, s seboj je prinesel oljno sliko Giudeca (1940). Odpotoval je v Bosno in kasneje v Bgd, kjer ga je zatekla okupacija, ob osvoboditvi je živel v Loznici. 1945 se je vrnil v Škofjo Loko in tu učil risanje do 1947, ko je bil premeščen v Hrpelje in nato v Tomaj, kjer je deloval kot likovni pedagog do upokojitve 1965. Prvič je samostojno razst. v Bgdu 1940, vedno pa je pridno slikal, vendar je šele 1968 v Novi Gor. priredil drugo samostojno razst., nekaj mesecev kasneje tudi v Škofji Loki in 1969 v Kopru. A. Pavlovec je 1968 o njem zapisal: »Realizmu in naturalizmu zvest si je v treh decenijih slikarstva izbral svetlo barvno skalo in tehniko slikanja z lopatico, kar je morda še vedno vpliv velikega vzornika Groharja, ki je še posebno očiten v sliki Snežni metež (olje, vezana plošča, 1940, 58x60 cm). Pri drugih slikah pa je tehnična sorodnost ostala, slikarski problemi pa so drugačni: Potočnik skuša ohraniti na svojih slikah resnično podobo sveta, stalno jasnino in čistost barv, potenciranih pod sončno lučjo do izrednih jakosti v najsvetlejši skrajnosti.« P. je rad upodabljal značilne motive iz Škofje Loke in okolice, posegel pa je tudi v planinske kraje (npr. Razorjeva skupina, Hiša v Trenti), na Kras, v Vipavsko dolino in obmorski svet. Janez P. ne sodi med velike slov. mojstre, a se odlikuje po solidnem slik. znanju; izhajajoč iz naše impresionistične tradicije, se je globoko vživel tudi v primorsko pokrajino.

Prim.: Sporočilo matičnega urada Škofja Loka; Loški razgledi 1968, 204–06; PrimN 18. maja 1968; PDk 5. sept. 1968; Delo 25. jun. 1969; PrimN 28. jun. 1969 in 14. dec. 1973.

M. V.