Potočnik, Franc (1903–1984)

POTOČNIK Franc, pomorski oficir, aktivist OF, publicist, r. 4. mar. 1903 v Lj., u. 1. jun. 1984 istotam v bolnišnici. Oče Franc, načelnik žel. postaje Lj., mati Nilka Pirc, učiteljica, odbornica Ciril-Metodove družbe, med drugo svet. vojno aktivistka OF. Po maturi na klas. gimn. v Lj. in po končanem abiturientskem tečaju na Trgov. akademiji se je P. vpisal na Višjo vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku in 1926 postal aktivni pomorski oficir. Obiskoval je hidropilotski tečaj, se specializiral v torpedistiki, minerstvu, kemičnem vojskovanju in tehniki eksplozivov. Služboval je v glavnem na torpedovkah, predaval pa je tudi na Pomorski vojaški akademiji v Dubrovniku. Po zlomu Jsle se je vključil v OF in v okviru le-te začel z organizacijo mlajših pomorskih oficirjev. 19. mar. 1942 je bil skupaj z nekaterimi tovariši aretiran in interniran v Gonarsu, nato v Chiesanuova pri Padovi. V obeh taboriščih je kot član narodnoosvob. odbora OF vneto nadaljeval s polit. delom. Zaradi tega so ga ločili od ostalih in ga preko Lj. (belgijske vojašnice) prepeljali na otok Rab, kamor je prišel 1. jan. 1943. Tudi tam je začel organizirati odpor proti sovražniku. Kot član odbora OF je bil zadolžen za vojaške zadeve. V ilegali je ustanovil udarni bataljon, vodil (po kapitulaciji It.) razorožitev it. posadke na otoku in prvi part. desant na otok Cres. Kot poveljnik Rabske brigade se je z brigado izkrcal na obali in jo vodil na Snežnik (Mašun), kjer je bila zaprisega. Pozneje je bil operativni oficir pri štabu 14. udarne brigade. Po nem. ofenzivi 1943 je odšel na Vis v mornarico NOVJ, kjer je bil član ožjega štaba in načelnik obveščevalne službe. Jeseni 1944 je bil preko Barija premeščen v glavni štab NOV in POS, še kasneje pa v štab 4. armade. Po osvoboditvi se je vrnil v vojno mornarico, vendar je iz osebnih razlogov že nov. 1945 odšel iz nje in bil demobiliziran s činom kapetana fregate. Zatem je delal v gospodarstvu. Bil je direktor podjetja Export, referent v ministrstvu SRS za lokalni promet, v direkciji NB za Sjo in direktor Istrske banke v Kopru. Od 1953, ko se je za stalno naselil v Slov. Primorju, pa se je večinoma ukvarjal s pomorstvom. Bil je inšpektor Pomorske sred. šole v Piranu, svetnik za pomorstvo okraja Koper, strokovni svetnik Splošne plovbe Piran ter direktor Višje pomorske šole Piran. Leta 1961 se je zaradi hude revme upokojil. P. je avtor publikacij Žice, morje in gozdovi (SKZ, Lj. 1951) ter Koncentracijsko taborišče Rab (Lipa, Koper 1975). Zadnje delo je bilo prevedeno tudi v it. z naslovom Il Campo di sterminio fascista, l'isola di Rab. Izšlo je v Turinu 1979 (izdala Associazione nazionale partigiani d'Italia). Napisal je tudi več člankov, ki so izšli v raznih zbornikih. Tako uvodno besedo k zborniku 20 let Pomorske šole Piran (Portorož 1967, 7–16); članek Višja pomorska šola v Piranu za Slov. pomorski zbornik (Koper 1962, 105–08) idr. Za svojo prizadevno in zaslužno delo je prejel več nagrad in priznanj: nagrado »15. maj« občine Koper za leto 1974, posebno priznanje Višje pomorske šole, priznanje OF (srebrno značko), medaljo »Garibaldi« za uspešno sodelovanje z it. part. in srebrno plaketo za sodelovanje z enotami in ustanovami vojne mornarice pri načrtu razvoja sistema splošne obrambe in družbene samozaščite na Jadranu. Za zasluge v NOB in po vojni pa je bil odlikovan z redom in medaljo za hrabrost, redom part. zvezde s puškami, redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem in redom zaslug za narod.

Prim.: Delo 3. mar. 1973; PrimN 4. mar. 1983 in 12. jun. 1984; PDk 4. mar. 1984 (ob 80-letnici); podatki P-ove žene.

Vik.