Potočar, Stane (1919–1997)

POTOČAR Stane, part. borec, narodni heroj, r. 27. apr. 1919 v Mirni Peči na Dolenjskem, živi v Lj. Osn. š. je dokončal v rojstnem kraju, poklicno v Lj. Izučil se je za mesarja. 1936 se je prijavil v podofic. mornar. š., a so ga odklonili, ker je imel srčno napako. Do 1940 je delal v Novem mestu. V letu 1940 je med služenjem vojske dokončal podofic. š. Po kapitulaciji jsl. vojske, ki jo je doživel v Bgdu, se je vrnil v Mirno Peč in se kmalu vključil v OF. Pred vojno je deloval v Društvu kmečkih fantov in deklet in v Sokolu. 15. mar. 1942 je odšel v Krški odred. Bil je vodnikov namestnik v 1. četi 2. bat., za tem komisar in komandir 1. čete in komandant 3. bat. tega odreda. Po oblikovanju Gubčeve brigade 23. sept. 1942 je postal poveljnik njenega 3. bat. Sodeloval je v napadih na postojanko vaške straže Ajdovec v Suhi Krajini (v noči od 11. na 12. dec. 1942), nadalje na fašistično postojanko v Dobu na Dolenjskem (v noči od 26. na 27. dec. 1942). 20. febr. 1943 je napredoval v komandantovega namestnika Gubčeve brigade, sredi jul. pa je postal njen komandant. Posebno se je izkazal pri napadu na sovražno postojanko v Žužemberku (od 24. do 27. jul. 1943), sept. 1943 se je uspešno boril proti ustašem v Stojgradu in v Kamencih na Hrv., kjer je bila nem. postojanka. Med tem časom je tudi dobil čin majorja. 13. jan. 1944 ga je Glavni štab poslal na Prim. Postal je komandant XXXI. diviz. Spomladi je sodeloval v bojih na komunikacije (žel. proga Divača-Rakek, cesta Postojna-Razdrto-Trst, cesta Razdrto-Vipava itd.), ob koncu jun. in v začetku jul. 1944 pa je sodeloval v bojih na žel. progo, postojanke in železniške objekte v Baški grapi. Avg. 1944 je z divizijo vodil evakuacijo težkih ranjencev prim. part. bolnišnic na osvobojeno ozemlje v osred. Sji. 1. sept. 1944 je aktivno sodeloval pri napadu na domobransko postojanko v Črnem vrhu. V začetku sept. 1944 je bil povišan v polkovnika in postal komandant IX. korpusa NOVJ. To funkcijo je opravljal do konca jan. 1945, ko je odšel k osrednjemu vodstvu NOB, od tam v Bgd, apr. 1945 pa na višji vojaški tečaj v SZ. 1952 je dokončal Višjo voj. akad. in tečaj operatike. Po vojni je opravljal visoke voj. naloge. Med drugim je bil komandant odreda JLA v STO, komandant vojaškega področja, komandantov pomočnik vojaške oblasti in komandant vojaške oblasti. 19. jan. 1979 je bil imenovan za načelnika generalnega štaba JLA. To funkcijo je opravljal do konca 1979. Dosegel je čin general-polkovnika. Opravljal je tudi pomembne civilne funkcije. Med drugim je bil poslanec slov. skupščine, član GO SZDL, član okraj. odb. SZDL Mrb. Bil je član GO ZZB NOVJ, pomembne funkcije je opravljal tudi v ZKS, med drugim je bil tudi član komisije izvršnega komiteja ZKJ za splošno ljudsko obrambo, član je sveta federacije in nosilec visokih drž. in voj. odlikovanj. 4. sept. 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Njegovo ileg. ime je bilo Lazar.

Prim.: Gradivo Arhiva CK ZKS Lj.; Narodni heroji Jsle, Bgd 1982; Petelin Stanko-Vojko, Enaintrideseta divizija, Lj. 1985, pass.; PDk 25. okt. 1971; Komunist 29. dec. 1971.

Plah.