Poštovan, Matej (1912–1991)

POŠTOVAN Matej, kulturni in polit. delavec, r. 19. sept. 1912 v Ivanjševcih, obč. Gornja Radgona, živi v Trstu. Oče Jožef, posestnik in gozdar, mati Alojzija Veberič. Osn. š. v bližnji Negovi, klas. gimn. v Mrbu, matura jun. 1933. Vpisal se je na Pravno fak. lj. U, a se mu je študij nekoliko zavlekel, ker je deloval v raznih akademskih društvih. Diplomiral je mar. 1939, doktoriral 30. okt. 1939. Na U se je najprej vpisal v Slov. katol. akad. društvo Zarja, pozneje se je prepisal v akad. klub Straža. Ko je ta klub začel izdajati svoj list Straža v viharju (od 1. nov. 1934 do 1941), je bil dve leti njen odgov. ur. (2. in 3. letnik). Štiri leta je vodil Vincencijevo konferenco za akademike, ki je zbirala denarna in druga sredstva za pomoč revnejšim študentom. Večkrat je bil izvoljen v odb. Akademske akcije za vseučiliško knjižnico, ki se je pozneje razširila v akcijo za izpopolnitev slov. univ. ter je bila obenem nekakšna reprezentanca vseuč. študentov, ker reprezentance v formalnem smislu univ. ni imela. Tako je P. skupaj s Cirilom Žebotom izposloval v Bgdu pri dr. A. Korošcu in finanč. ministru Letici prvih pet milijonov din. za slov. univ. knjižnico, kolikor je bilo takrat potrebno za zidavo palače po načrtih arh. J. Plečnika. Od 1934 do 1936 je bil P. tudi preds. Akademske zveze, reprezentančne organizacije, v kateri so bila včlanjena vsa takrat obstoječa katol. akad. društva na slov. univ. (Danica, Zarja, Borba, Društvo slov. bogoslovcev in Društvo katol. akademičark Savica). Sodeloval je tudi v vodstvu Slov. dijaške zveze (SDZ), v kateri so bili včlanjeni slov. katol. srednješolci, a so jo vodili akademiki. Med študijem je veliko pisal v dij. liste in občasno v dnevnik Slovenec. Še pred diplomo je odšel v Bgd. Nastavljen je bil v senatni knjižnici, toda takoj imenovan za osebnega tajn. preds. senata dr. A. Korošca (febr. 1939). Na tem mestu je ostal do promocije, ko je bil 1. nov. 1939 poklican k vojakom. Po vojaškem roku se je vrnil v Lj. in se zaposlil kot ur. Slovenca, kjer je ostal do konca apr. 1945, ko ga je aretirala Gestapo. Med okupacijo je urejal zunanjepolit. stran. Med ital. okupacijo je moral nositi na cenzuro krtačne odtise Slovenca, ker pa ni hotel po faš. pozdravljati, so mu prepovedali vstop v cenzurni urad, ki ga je vodil Carlo Tigoli (poznejši glavni ur. videmskega dnevnika Il Messaggero Veneto). Pod nem. okupacijo so cenzuro odpravili, toda vsak ur. je z glavo jamčil za svoje članke. Takoj po vstaji v varšavskem getu je general Rupnik poklical k sebi 12 vidnejših, zaveznikom naklonjenih Ljubljančanov (med njimi je bil tudi P.) in jim grozilno rekel: »Memento Varšava, memento Pariz! če se bo v Lj. zgodilo kaj podobnega, bom imel za odgovorne vas.« Že naslednjo noč so aretirali dr. Puca in ga odpeljali v Dachau, nato pa vsak teden po enega izmed dvanajsterice. Prav na dan, ko so part. zasedli Trst, so aretirali P. in mu očitali »tudi druge grehe«. V Dachau ga niso mogli več odpeljati, ampak si ga je posebej pridržal SS-esovski gen. Rösener, ki je zaradi skorajšnjega premirja v It. mislil na beg. P. je bil izpuščen iz zaporov in takoj je odšel z ženo v Celovec, od tam pa v taborišče Monigo pri Trevisu, nato pa v Rim, kjer je bil takrat njegov svak dr. Miha Krek. Po treh mes. so ga Angleži odpeljali iz Rima v Trst in ga nastavili na trž. zavezniškem tiskovnem uradu (AIS). Tu so iz angl. in ital. prevajali novice in članke ter jih pošiljali vsem slov. časopisom, ki so izhajali v Trstu, Gor. in Clcu. 1947 so ga prestavili na USIS. Ostal je v istem uradu, le da ni bil več odvisen od ZVU, ampak naravnost od amer. zunanjega ministrstva, in to vse do odhoda zaveznikov iz Trsta 1954. Zadnjih šest let je bil šef slov. odseka tega urada. Poleg dela v uradu je v imenu Amerikancev nadziral še slov. poročila na trž. radiu; do 1972 je bil ur., potem do upokojitve 1977 načelnik govorjenih sporedov RAITrstA. Po prihodu v Trst je pisal članke v SlovPrim. in kasneje v KatG ter v nekatere revije. Sodeloval je tudi s skupino, ki je v Trstu obnavljala nekdanjo Krščansko-socialno zvezo, in imel več predavanj zlasti narodnoobrambnega in social. značaja. Ko je bil načelnik zavezniškega tisk. urada, je opustil polit. delovanje, ker je bil urad pluralističnega značaja. Po odhodu zaveznikov in po pridobitvi ital. državljanstva 1960 je na vabilo slov. demokratičnih in zlasti katol. polit. delavcev začel spet polit. delovati. Sodeloval je pri ustanovitvi in nato pri vodstvu Slovenske skupnosti ter pri sestavi njenega prvotnega programa. Bil je večkrat polit. tajn. Slovenske skupnosti in skoro vedno vodilno sodeloval pri njenih akcijah. Zmagala je tudi njegova ideja, da mora matična domovina podpirati vse polit. skupine v zamejstvu, in tako je SSk navezala stike s predstavniki matične domovine, ki jih prej ni imela. Dvakrat je predaval na študijskih dneh Draga: Dialog v svetu (1966) in Slov. zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu (1967).

Prim.: Osebni podatki; Nadja Maganja, Trieste 1945–1949. Nascita del movimento politico autonomo sloveno, Tr. 1980, 105.

Jem.