Poniž, Stanko (1906–1961)

PONIŽ Stanko, tigrovec, borec NOBJ, mali trgovec v Vipavi, r. 13. nov. 1906 v Vipavi, u. 16. dec. 1961 tam. Oče Jernej, zidar, mati Jožefa Premrl. Kot velik rodoljub je deloval na kult. in polit. področju. Po ukinitvi slov. š. je iz Gor. prejemal kot svoje blago v zabojih abecednike Prve korake, ki so jih po njegovi zaslugi dobivali šolarčki po vseh vaseh gornje Vipavske doline. Ko je ta način dostavljanja abecednikov postal negotov, so jih v črnih vrečah za oglje prinašali oglarji iz Gor., kamor so z Nanosa vozili prodajat oglje. P. je bil 1926 pobudnik ter s pesnikom Dragom Bajcem, Iv. Možetom iz Vipave, Zvonimirom Lasičem z Goč, Fr. Žgurjem iz Podrage soustanovitelj nogometnega kluba Nanos, ki so ga fašisti preganjali. NK Nanos je nastopal po več gor. kraških krajih ter v Trstu in Postojni. Polit. tajn. fašja v Vipavi je zahteval od poveljnika garnizije v Vipavi, naj igranje nogometa prepove na voj. vežbališču, ker je NK iredentistična organizacija. Imenovani fantje so dali razumeti, da so samo športniki in da z njimi igra it. študent, zato je poveljnik dovolil NK uporabo voj. vežbališča. P. je bil z Bajcem in Možetom član zelo aktivne celice TIGR, ki je vodila v Vipavi, Podnanosu, Podragi, na Gočah, Ložah, Mančah, Slapu in drugod ileg. protifaš. dejavnost in tem celicam dostavljala ileg. protifaš. tisk. P. je prejemal ileg. liter. iz Gor. in od oboroženih trojk. Pri raznašanju ileg. liter. je veliko sodeloval Mirko Princes iz Vipave. P. je bil tesno povezan z oboroženo trojko (Danilo Zelen, Tone Černač, Josip Kukec idr.), ki je iz Jsle prinašala razno liter. in ileg. protifaš. tisk v nekatere vipavske vasi, predvsem v Podrago, kjer sta ileg. dejavnost vodila posestnik Jožef Uršič in njegov delavec Tone Mohorčič iz Vipave. P. je oborožene trojke oskrboval z vsem potrebnim, predvsem pa s hrano, ki so jo M. Princes, Iv. Može in drugi nosili iz Vipave v skrivališča v Podragi in drugod, kjer so pač trojke prenočevale in se skrivale. P. je med prvimi v Vipavi začel že sept. 1941 sodelovati v OF in je dec. 1941 dal izjavo, da je vsa gornja Vipavska dolina organizirana v NOB. Zbiral je denar, živila in drug material za NOVJ in na njegovo pobudo so trgovine po vaseh, s katerimi je bil v gosp. odnosih, oddajale znatne količine živil za NOVJ. P. je med spomlad. aretacijami 1930 faš. policija aretirala jun. 1930 in ga po 3 mes. preiskovalnega zapora izpustila. Med NOB je bil večkrat zaprt, a mu niso mogli dokazati sodelovanja v OF. Spomladi 1943 sta bila aretirana P. in njegova žena Boža, ki je sodelovala v TIGR in v NOB. Oba sta bila zaprta v tržaških zaporih in po daljšem mučenju, posebno Boža, ki so ji celo obraz oblili z amonijakom, da je bila koža po obrazu vsa razjedena, so P. internirali na Sardiniji, Božo pa v Frosinone. P. se je po kapitulaciji It. pridružil NOV v Gravini, prišel s prekomorci na jsl. tla in bil 1944 pri partizanih na Dolenjskem. Otroka sta bila pri sorodnikih do vrnitve Bože domov po kapitulaciji It. P. se je po vojni vrnil zelo slabega zdravja domov v Vipavo. V nesreči sta mu umrla oba sinova in P. je umrl od kapi.

Prim.: Podatki Izidorja Rekarja, Vipava 128; osebni arhiv.

Rut.