Polenčič, Jožef Tomaž (1763–1823)

POLENČIČ (POLLENCIG) Jožef Tomaž, slikar, grafik in kartograf, r. 24. mar. 1763 v Gor. in tam u. 7. avg. 1823. Oče Janez (Billianensis), mati Agata Mohorovič (Macoravig) (ex parochia Canalensi). Bil je torej slov. porekla, kar it. pisci dosledno zamolčijo. Ni še znano, kje se je P. učil slikarstva. 31. jan. 1785 se je v Gor. poročil z Julijano Doljak (Doliach) in kmalu zatem odšel na Dunaj, kjer je ostal do 1791. Nato se je preselil v Pešto na Madž. in tam bival do 1797. O njegovem delovanju na Dunaju do sedaj še ni podatkov. Iz madž. let pa se je ohranilo pogostno P-evo dopisovanje s sorodniki v Gor. V Pešti je P. našel v grofu Orczy pravega mecena. Zanj naj bi slikarsko dokumentiral vse važnejše dogodke v javnem življenju. 1793 mu je grof Szapàry naročil zemljevid s Primorjem in Dalmatinsko obalo. P. je nalogo odlično izvršil, zdi pa se, da ni več prejel podobnih naročil. Vsekakor je v Pešti dosegel lepe uspehe – med njegovimi potomci je bilo živo izročilo, da je učil risanje celo samega kraljevega namestnika. 1797 se je P. preselil v Trst, kjer je nadaljeval svoje dokumentarno upodabljanje. Nekaj časa (1797–1810) je tudi učil risanje v pomorski šoli Mih. Andr. Stadler de Breitweiga (od takrat se je na svojih delih podpisoval Cesareo Regio Professore di Disegno). 1805 je izšlo delo Antonia Carpaccia Saggio sopra il commercio in generale z nekaj P-evimi vedutami: Trst s pristaniščem, Rusi most in Veliki trg. Po ukinitvi te šole pa je začel z zasebnim poučevanjem. Okr. 1809 se je preselil v Gor., kjer je izdelal vrsto vedut z goriškimi motivi, npr. Pogled na Travnik (akvarel 1813), Pogled na Gorico z južne strani (akvarel 1817), Pogled na jetnišnico v Gradišču (1818), Hudičev most v Čedadu (1818). Še nekaj P-evih del: Parada mestnih stražnikov (akvarel 1797), Prihod avstrijske nadvojvodinje Marije Klementine v Trst (akvarelirana jedkanica), Odhod avstrijske nadvojvodinje Marije Klementine v Manfredonijo (l. sp. se je P. tudi sam upodobil), Pomorska bitka med Angleži in Francozi (jedkanica), Slovesna blagoslovitev zastav (jedkanica), Veduta Trsta s pristaniščem (jedkanica). 1812 je izdelal tudi portret sina Frančiška, sodnika v Gor., 1818 pa avtoportret. P-eva dela so jasna, nazorna, bolj risarsko ploskovita, včasih skoraj nekoliko naivno učinkujoča. Opisna natančnost daje grafikam statičnost, linije so umirjene, brez plastičnih vibracij. P-ev opus pa še ni v celoti raziskan. Nekaj del hrani Pokraj. muzej v Gor., grof Coronini (podatek M. Vuk), v Trstu pa Mestni um. zgod. muzej, Mestna knjižnica A. Hortis in muzej ustanove Scaramangà.

Prim.: LibBapt XI. gor. stolnice, 152; Lib. III. matrimoniorum gor. stolnice, 937; Lib. V. matrimoniorum gor. stol., 4; Thieme-Becker XXVII, 218; R. M. Cossar, Giuseppe Pollencig, pittore e incisore (1763-1823), v Archeografo Triestino XII-XIII, 1947, 93–123; Cossar, Storia, 309, 311, 348–56, 392; G. Marchetti, Il Friuli. Uomini e tempi, Udine 1959, 775; E. Bénézit, Diotionnaire critique... « (Nouv. éd., Paris 1966), VI, 749; R. M. Cossar, Gorizia d'altri tempi, Gor. 1975 (ponatis), repr. na str. 45, 68, 123, 162; V. Rossitti, Dizionario degli incisori friulani, Bologna 1981, 81; Carte dell'Impero (Catalogo della mostra di Trieste), Venezia 1982; Da Carlevarijs ai Tiepolo. Incisori... (Catalogo della mostra Gorizia-Venezia 1983), Venezia 1983, 323–27 (z reprod.); StudG LXI, genn.-giugno 1985, 90.

V-č