Podreka, Jožef (1822–1886)

PODREKA Jožef (PODRECA Joseph), duhovnik, kult. in gosp. delavec, r. 1. mar. 1822 v Podutani, župnija Podutana, občina Sv. Lenart v Benečiji, u. 12. maja 1886 v Tržiču (Monfalcone). Oče Mihael, iz Nježacove družine, mati Katarina Faidutti iz Škrutovega. Študiral je verjetno v Gor., kjer je bil posvečen v duhovnika 19. sept. 1846. Posvetil ga je nadškof Fr. Ks. Lushin. Tako piše sam o sebi v krstni knjigi 1856, ko je bil kurat v Breginju, kjer ga je slovesno ustoličil bovški dekan Jožef Vogrič na belo nedeljo 1856. P. je avtor katekizma, ki je izšel pod naslovom Katekizem ali kristianski nauk v prašanjih in odgovorih zložen zlasti iz nauka gosp. Mihaela Casati Jožefa Podrieke za slovenske šole (v Gorici 1851, natisnil J. K. Seitz, 64 str., mala oblika). Ta katekizem je posvečen Antonu Ukmarju, duhovniku v Marijinem Celju nad Kanalom; natis je dovolil gor. nadškof. Simon Rutar omenja pa, da je Peter Podreka izdal 1851 v Gorici katekizem po Casatiju, ki ga pa videmski nadškofijski ordinariat ni potrdil, ker je bil pisan v knjižni slovenščini. Po Rutarju povzema ta napačni podatek vrsta del, npr. JKol 1966, 59. Kje je P. opravljal prvo kaplansko službo, ni zabeleženo. Ugibati se sme, da kje blizu Gorice, kjer je že 5 let po posvetitvi izdal omenjeni katekizem. Drugo službeno mesto ali bolje prvo znano kaplansko službo je P. dobil v Ročinju, kjer je zapisan prvi krst, ki ga je imel 2. apr. 1854, zadnji pa 9. jun. 1855. Kot vikar-kurat je deloval potem v Breginju od 1855 do 1877. Največje njegovo delo v Breginju je bila zidava nove župn. cerkve sv. Nikolaja; temeljni kamen je po pooblastilu gor. nadškofa Andreja slovesno blagoslovil sam P. 28. sept. 1858. Še tisto leto je bila dograjena do strehe, potem se je delo zaradi težav s strani vodje zidarskega podjetja Bobella za eno leto ustavilo. 1860 je bil pokrit že prezbiterij, na koncu 1862 pa tudi cela cerkev, ki jo je na belo nedeljo 1863 slovesno blagoslovil kobariški dekan Andrej Jakše. Istega leta 14. sept. je bil vikariat Breginj povišan v župnijo. 10. jun. 1866 je novo cerkev sv. Nikolaja v Breginju slovesno posvetil gor. nadškof Andrej Gollmayr vpričo 14 duhovnikov in štirih bogoslovcev iz Gorice. Drugo večje P-ovo delo v Breginju je bilo podaljšanje (pokopališke) cerkvice sv. Marije Snežne na Kladju (v sedaj ohranjeni velikosti). Veliko je P. napravil tudi za sadjarstvo v Breginju, kjer so 1859 posadili preko 1.000 jablan. Verjetno se je tega dodobra naučil v Breginju (Valentin Stanič). 1859 so zaradi gradnje nove cerkve uredili tudi vozno pot od Robiča do Breginja zaradi dovoza tramov (iz Rajbla, kakor kasneje za cerkev v Logjeh). Prej je bila zasilna vozna pot ob Nadiži, skozi Podbelo in skozi Sedlo. 1864 je bila narejena nova konica na (ločenem) zvoniku, ob katerem je stala prejšnja cerkev. 1869 je bilo obnovljeno župnišče v Breginju, 1872 so bile postavljene nove orgle v tej cerkvi (delo Augusta a Prospero Folia pri Briksnu); te so dobro služile vse do potresa 1976. Leta 1873 je bil nabavljen nov veliki zvon (delo Al. Broili iz Vidma). 1875 je bilo zgrajeno novo pokopališče (na Kladju), ki ga je blagoslovil P. sam. In še več drugih manjših del je naredil v Breginju. Dne 18. jan. 1877 je bil imenovan za župnika v Ajellu (Ajello del Friuli) na Furlanskem, kjer je deloval do marca 1879. P. je umrl kot župnik in dekan v Tržiču (Monfalcone) v starosti 64 let.

Prim.: Župn. arhivi v Podutani, Ročinju, Breginju. Vse podatke o delovanju J. P. v Breginju je zbral Franc Rupnik, dekan v Kobaridu; ZD 1854, 80; B. Marušič, Prispevek k biografiji P. Podreke, JKol 1970, 197.

B. Z.