Plestenjak, Karel (1914–1963)

PLESTENJAK Karel, muzealec, slikar, r. 27. jan. 1914 v Lj., u. 12. apr. 1963 v N. Gor. Oče Anton, mati Antonija Rozman, oba delavca v Tobačni tovarni v Lj. P. je obiskoval v Lj. drž. dvorazr. trg. š. in jo končal 1932. Po dveh letih brezposelnosti, ki jih je izrabil za učenje slikanja, se je apr. 1934 zaposlil kot uradnik pri zavarovalnici Feniks. Po odsluženju vojaščine (1935) je bil 1. febr. 1937 nameščen kot knjigovodja pri Gasilski zajednici Dravske banovine, od avg. 1940 pa do konca 1948 je bil knjigovodja na različnih delovnih mestih pri mestnem glavarstvu oz. povojnem MLO v Lj. Med vojno je bil zaradi simpatizerstva in podpiranja NOB nekaj časa zaprt. Jul. 1948 je bil imenovan za prvega ravn. muzeja v Škofji Loki in ostal tam do konca apr. 1955. V Škofji Loki je opravil (1951) zvezni tečaj za muzejskega restavratorja in dobil naziv restavrator. V škofjeloškem muzeju (danes Loški muzej) je predvsem pomnožil etnološki razst. inventar, največ s predmeti domače obrti (platnarstvo, barvanje tekstilij, sitarstvo, slamnikarstvo) in zbiral podatke o materialni in duhovni kult. Poleti 1954 je s sodelavci zbiral podatke o spomenikih NOB na Gorenjskem in o tem pisal v reportažnih zapisih v Glasu Gorenjske. Dec. 1954 je bil v Škofji Loki, tudi po P-ovi zaslugi, odprt odd. NOB. V času ravnateljevanja v Škofji Loki je vodil likovni odsek ljudsko prosv. društva, z zapisi, predvsem muzejskimi pa se je oglašal v Glasu Gorenjske, Tov in v VS. 1. maja 1955 se je preselil v Novo Gor. in postal ravn. GorMuz. 8. jul. 1960 je vložil zavoljo zamotanih razmer v muzeju pismeno ostavko na mesto ravn. in bil razrešen 16. jul. istega leta. Do 8. dec. 1961 je ostal v. d. ravn. muzeja, nato pa do smrti za posledicami prometne nesreče kustos za etnologijo. 1959 se je vpisal na Filoz. fak. lj. U kot izredni študent etnologije (A) in umetnostne zgod. (B). V GorMuz je P. zbiral etnološko, kult. zgod. in umet. gradivo ter gradivo iz NOB. Izvedel je uspelo etnološko topografijo Goriških Brd (1958), na Vitovljah-Sv. Peter je organiziral prva arheološka izkopavanja GorMuz (1955), zbral pa je tudi dokaj zapuščine S. Gregorčiča in na gradu Kromberk uredil pesnikovo spominsko sobo. Prizadevno je skrbel za urejanje in popravila kromberškega gradu (vodovod) in 1957 uspel odpreti muzejsko zbirko na gradu za javnost. Od 1958 do 1959 je bil P. preds. okraj. spomeniškovarstvene komisije, bil je član okraj. sveta za prosv. in kulturo. V GorMuz je prirejal občasne likovne in muzejske razstave (Godec-Plestenjak, Josip Ressel, Goriška fevdalna arhitektura, Jsl. sodobna grafika). P. je bil pevec (sindikalni zbor v Lj., cerkveno petje) in čebelar ter ustvarjalen slikar amater. Najraje je povsem realistično, z izrazito lirično potezo v olju in pastelu upodabljal krajino (škofjeloški, notranjski, prim. motivi). Razstavljal je v Škofji Loki, Kranju, Bgdu in Novi Gor. Tu je bil član kluba slikarjev amaterjev »Nikolaj Pirnat« in razstavljal na klubski razstavi (1957) ter skupaj z akad. slikarjem F. Godcem (1958). Z muzejsko tematiko se je oglašal v PrimN.

Prim.: Osebni arhiv K. Plestenjaka; zloženka Slikarska razstava F. Godca in K. Plestenjaka, 10.–25. maja 1958.

Svd.