Plahuta, Josip (1827–1883)

★

13. maj 1827

Zadar, Hrvaška

†

22. julij 1883

Przemyśl, Poljska

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

starši:
- Plahuta (Plachutta), Josip
- Plahuta (Plachutta) roj. Markežič, Josipina

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi941850" corresp="psb-text.xml#psb04224" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941850/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Josip</forename>
            <surname>Plahuta</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Josip</forename>
            <surname>Plachutta</surname>
          </persName>
          <persName source="#obl">
            <forename>Josef</forename>
            <surname>Plachutta</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#sahovski-problemist"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#vojaski-gradbenik"/>
          <birth>
            <date when="1827-05-13">13. maj 1827</date>
            <placeName>
              <settlement>Zadar</settlement>
              <country>Hrvaška</country>
              <geo>44.119371 15.2313648</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1883-07-22">22. jul. 1883</date>
            <placeName>
              <settlement>Przemyśl</settlement>
              <country>Poljska</country>
              <geo>49.7838623 22.7677908</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

PLAHUTA (PLACHUTTA) Josip, šahovski problemist in vojaški gradbenik, r. 13. maja 1827 v Zadru, u. 22. jul. 1883 v Przemyslu (Galicija). Oče Josip (r. 16. okt. 1791 v Batujah), učitelj, mati Josipina Markežič, gospodinja, poročena v Trstu 1822. Kot vojaški gradbenik je služboval v Zadru (1849), v Innsbrucku (1855), Benetkah (1862), Vidmu (1863), Gradcu in Trentu (1866–72), Olomoucu (1872–75), Petrovaradinu pri Novem Sadu (1875–81) in Przemyslu (1881). Leta 1882 je postal vojaški gradbeni upravitelj. Kot šahovski problemist je P. začel z objavljanjem v Illustrierte Zeitung Leipzig (1858), kjer je tudi prvič prikazal novo problemsko tezo, ki se odtlej po njem imenuje »Plahutava«. Kako izvirna je bila nova P-ova ideja, priča dejstvo, da ni nobenemu bralcu revije uspelo rešiti problema. Gre za žrtev bele figure na križišču dveh linij črnih figur: če vzame črni z eno od obeh svojih figur, onemogoči drugo. Celotni P-ov opus šteje okoli 300 problemov, ki se odlikujejo po globini, svežini in bogastvu zamisli, zato sodijo v sam vrh svetovnega problemskega šaha. P. je bil večkratni dobitnik avstrijskih in mednarodnih nagrad, najbolj pa se je proslavil z drugo nagrado na mednarodnem problemskem turnirju v Londonu 1862.

Prim.: I. Zika, Delo 11. apr. 1970 (z navedbo lit.); I. Zika, Slovenski šah, DZS Lj. 1972; L. Bizjak, PrimN 25. okt. 1974; E. Spitzenberger, Österreichisches Biographisches Lexicon 1815–1950, Dunaj 1980; B. Marušič – privatno sporočilo.

Drago Bajc

Kratice in krajšave

Drago Bajc

Bajc, Drago: Plahuta, Josip (1827–1883). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Plahuta, Josip (1827–1883)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Plahuta, Josip (1827–1883)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine