Pirjevec, Marija (1941–)

PIRJEVEC Marija, por. GUARDIANCICH, kulturna delavka, prevajalka, r. 8. nov. 1941 v Trstu. Oče Miroslav, trgovec, mati Otilija Oswald, gospodinja, brat Jože, zgodovinar (gl. čl.). V Trstu je dovršila osn. š., klas. licej (1960) in slov. jezik in liter. na leposlovni fak. trž. U z doktorsko tezo ll mondo poetico di S. Kosovel (1966). Poučevala je na Nižji sred. š. I. Cankar (1965–66) in F. Erjavec (1966–75), od 1975 do 1985 pa na Trg. tehn. zavodu Ž. Zois. 1966 je dobila triletno jsl. štipendijo, da se je na Filoz. fak. Ij. U izpopolnjevala v slov. in dosegla 1971 redno diplomo. V akad. letu 1972/73 je dobila mesto pov. prof. na Fak. za leposlovje v Trstu za slov jezik in liter. Od 10. dec. 1975 je dir. Inštituta za slovansko filologijo. 1984 je zmagala natečaj za pridruženega prof. (associato). Na U se trudi, da bi navezala znanst. in didaktično povezavo s Filoz. fak. lj. U, član je odbora, ki skrbi za to sodelovanje, aktivno je sodelovala pri pripravi simpozija v Lj. (1978) in Trstu (1979). Na Fak. za leposlovje je pripravila okrogli mizi, pri katerih so sodelovali it. in jsl. prof., posvečeni pa sta bili I. Cankarju in zgod.-kult. problemom Benečije. – Znanst. raziskuje probleme, ki se tičejo romantike, realizma, moderne, ekspresionizma in social. realizma. Zlasti je obravnavala Prešerna, Cankarja, Kosovela, Kersnika in Prežihovega Voranca. Njeni važnejši eseji so: Ustroj Mačkovih očetov znotraj Kersnikovih Kmečkih slik (JiS 1967); Ženski liki v Vorančevih novelah (JiS 1969); Kraški človek in njegova povojna usoda v Kosovelovi poeziji (Zaliv, Trst 1972, št. 34/35); Pokrajina v Kosovelovi liriki (JKol 1973); Kulturno delo Akademije Operosorum in njeni stiki z rimsko Arkadijo (IzvTrst 1973); S. Kosovel: Aspetti del suo pensiero e della sua lirica (ZTT Trieste 1974); I. Cankar in Trst (JiS 1977); I. Cankar nella storia e nella cultura slovena (Quaderni del teatro stabile F-VG 1977); I. Cankar e il suo impegno artistico e civile, v knjigi La madre (ZTT Trieste 1977); Saggi sulla letteratura slovena dal XVIII al XX secolo (ZTT Trieste 1983); Dalla letteratura per «pacifici agricoltori» alla letteratura d'elite; aspetti particolari del Romanticismo sloveno (Problemi del Romanticismo, ed. Shakespeare & Company, Milano 1983). Prevedla je in napisala uvod v I. Cankar, Casa di Maria Ausiliatrice (Ediz. Studio Tesi, Pordenone 1984). Za 2. in 3. razr. osn. šol je sestavila berili Jadro v vetru in Zlata ladja (1973) in tretje slov. berilo za višje sred. šole z Lojzko Bratuž Od realizma do moderne (1981). Za Grande Enciclopedia dell'Istituto Geografico De Agostini, Novara, je napisala gesla od C-Z iz slov. in lužiško-srb. liter.

Prim.: Osebni podatki; poročila ob publikacijah; celotna bibliografija je v arh. PSBL; IzvTrst 1965–85.

Jem.