Pirc, Vasja (1907–1980)

PIRC Vasja, šahovski velemojster in teoretik ter pisec strok. šahovskih knjig, r. 19. dec. 1907 v Idriji, u. 3. jun. 1980 v Lj. Oče Matija, profesor zgodovine in ravn. moškega učiteljišča v Mrbu ter referent za sred. š. v Mrbu, r. 21. mar. 1875 v Kropi, u. 24. febr. 1927 v Mrbu. Mati Antonija Okoren, učiteljica, r. na Igu pri Lj. Že v otroških letih se je s starši preselil v Mrb., kjer je končal klas. gimn. kot najboljši dijak. Na U v Lj. je študiral zgod. in zemlj. Nekaj časa je študiral tudi na Dunaju. Bil je prvi slov. poklicni šahist. Bil je ur. številnih šahov, rubrik in strok. sodelavec mnogih tujih šahov, publikacij. Od 1934 do 1941 je urejal šahov. rubriko Jutra. Od 1939 do 1941 je bil pri Jutru stenograf za sprejemanje radijskih poročil v tujih jezikih. Po vojni je poučeval na gimnazijah v Lj., bil je referent za šah na komiteju za fizkulturo, od 1950 do 1955 član ured. SPor, nato pa do 1960 inštruktor pri šahovski zvezi Sje. Poročil se je (leta 1935?) z Jožico Juvanec, prof. slov. in nemščine, in imel z njo štiri otroke: Jeleno, por. Strajner, romanistko; dr. Rašo, tehn. fizika; Jožico, romanistko; in Vasjo ml., inž. kemije. Šahirati je začel v Mrbu, kjer je tudi osvojil prvenstvo. 1927 je postal prvak Lj. šahovskega kluba in zmagal v Karlovcu, s čimer je postal nacionalni mojster. Mednar. mojster je postal na turnirju v Rogaški Slatini (1929). Naslov velemojstra pa si je izbojeval na turnirju v Nordwijku (Nizozemska) 1938. Ko je bil na višku moči, ga je svetovni tisk uvrščal med prvih deset šahistov na svetu. Od 1935 do 1939 ter 1948–49 in 1953 je bil prvak Jsle. Bil je tudi član jsl. ekipe, ki je v Dubrovniku 1950 osvojila prvo mesto na šahovski olimpiadi. V celoti je nastopil na 56 mednar. turnirjih. Njegovi poglavitni uspehi so: 2. mesto v Štubnianskih Teplicah (1930), 2. mesto v Pragi (1931), 3. mesto v Sliaču (1932), 2. mesto v Budimpešti (1934), 1. mesto (s Steinerjem) v Mrbu (1934), 1. mesto v Lodžu (1938), 1. mesto v Harzburgu (1938), 1. mesto (skupaj z O'Kellyjem) v Teplicah-Šanov (1947). Od matchev velja omeniti tistega s Spielmannom (1931), ki ga je izgubil s 4:6, predvsem pa tistega z bivšim svet. prvakom Euwejem (1949), ki se je končal neodločeno 5 : 5. Pirc je svet. znan šahov. pisec in teoretik. Napisal je več turnirskih knjig, od teoretskih del pa Novejšo teorijo šahovskih otvoritev - kraljeva indijka v petih zvezkih. V različnih otvoritvah je odkril pomembne novosti, ki so po njem dobile ime v svet. šahov. literaturi. Od 1948 dalje je raziskoval obrambo, ki je sicer stara nad sto let, vendar pa teoretsko in praktično ni bila obdelana. V svet. šahovski literaturi je sedaj splošno znana kot Pirčeva obramba (redkeje kot jsl. ali Pirc-Ufimčeva obramba). Tudi v učbenikih končnic svet. slovesa so navedene nekatere Pirčeve kmečke, trdnjavske in druge končnice. Deloval je tudi na pedagoškem in trenerskem področju ter kot organizator. Tako je bil kapetan jsl. olimpijskega moštva v Stockholmu (1937) ter jsl. drž. reprezentance v letih 1956–57. Njegovo šahov. zapuščino (poleg Vidmarjeve) hrani v celoti mrb. knjižnica.

Prim.: Več avtorjev, Slovenski šah, DZS, Lj. 1972; EJ 6, Zgb 1965; Kojeko, 2; Hronometar, Bgd 1970; G. F. Botterill in R. D. Keele, The Pirc Defense, Batsford, London 1973: J.D.M. Nunn, The Pirc for the Tournament Player, Batsford, London.

Drago Bajc