Pielich, Valentina (1900–1984)

PIELICH Valentina, por. NEGRO, znana pod domačim imenom kot TINA VAJTOVA, rezijanska pravljičarka, r. 4. mar. 1900 na Ladini, zaselku na vzh. robu Solbice v Reziji, u. 21. febr. 1984 v Pordenonu. Oče Giosuè Pielich-Vajt, brusar (1861–1904), zmrznil na brusarskem popotovanju v Zlataru na Hrv., mati Žvana Siega, Mucova iz Osojan (1861–1930), gospodinja. Imela sta dva sinova in dve hčeri: starejši sin je utonil, mlajši se je ubil ob padcu po stopnicah, tudi zet je umrl v prometni nesreči. Tina je dovršila dva-tri razrede osn. š. v domači vasi. Že kot otrok je od matere prevzela nekaj najlepših pravljic. »Poslušala jih je že kot otrok doma in pozneje na "kupčijskih" potih z materjo, s sestro in starejšimi vaščankami. Odkupovale so lase in prodajale nit, trakove, glavnike, gumbe, naprstnike... Posebno živo so se Tini vtisnili v spomin večeri v prostornih in toplih furlanskih hlevih, pa razni postartki po Istri, v Trnovem, na Pivki, v Vipavi, povsod, kjer so se rezijanski popotniki shajali in "vriskali za smehom" tje do jutra. Zraven obujanja svežih doživetij so bile ob takih srečanjih zmerom na vrsti mikavne pravljice« (Matičetov). Tina je imela izreden dar za sprejemanje, obnavljanje in poustvarjanje rezijanskega ustnega izročila, saj je poznala olkoli 300 pripovednih enot. Odkril jo je Milko Matičetov in od avg. 1966 do jan. 1984 mu je povedala na magnetofonski trak okrog 300 pripovedk, vrsto pesmic, pregovorov, ugank, opisov starih šeg, raznih spominov, avtobiografskih pripovedi, kar vse je shranjeno in urejeno v Inštitutu za slov. narodopisje SAZU. Do zdaj je Matičetov objavil 27 Tininih enot (nekatere po večkrat) v izvirni pripovedi, v knjižnoslov. prevodu ali v it. in nem., in sicer v TKol, Pionirju, Cicibanu, Zalivu, v knjigi Zverinice iz Rezije idr. »Naš dolg do Tine Vajtove bo poravnan šele takrat, ko bo njen pripovedni repertoar – natisnjen v celoti, dosegljiv ne samo Rezijanom, ampak tudi "bovškim" in laškim sosedom – prišel v mednarodni literarni in znanstveni obtok« (Matičetov). – Tina se je 1921 omožila z brusarjem Žvanom Negro (1898–1953) in mu rodila 8 otrok, 4 dečke in 4 deklice. Samo štirje so odrasli, vendar je Tina preživela vse razen najmlajše hčere Gelinde, h kateri se je 1966 s Solbice preselila v Pordenone, da ji je gospodinjila, ko je ostala vdova z dvema nedoraslima otrokoma in je morala v službo.

Prim.: Milko Matičetov, Tina Vajtova, Traditiones 13, 1984, 187–90 s sl.

Ur.