Petricig, Paolo (1929–2005)

PETRICIG Paolo, politik, umetnik, pedagog, organizator, kulturni delavec, r. 6. febr. 1929 v Vidmu, toda starši so iz Podbarnasa (Sottovernassino), obč. Špeter; živi v Špetru. Oče Giuseppe, delavec-izseljenec, mati Antonia Emilia, učiteljica. Osn. š. je obiskoval v Gor. Barnasu, Sovodnjah in Špetru, sr. š. in učiteljišče v Špetru, matura 1947. Dalje je obiskoval Artistični licej na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (1948) in Brero v Milanu (1949), nekaj izpitov je napravil tudi na Fak. za arhitekturo, a je zaradi dela študij opustil; usposobljenostni izpit za poučevanje umetnostne vzgoje je napravil v Bologni 1965. Začel je kot suplent na osn. šolah v obč. Sovodnje in Špeter (1949–50), potem je vodil strok. večerni tečaj risanja za zidarje, mizarje in kolarje v Špetru (1950–51), na strok. tečaju v Paluzzi (1951), na osn. š. kot stalni učitelj v Ceplešišču (1951–65), nato v furlanskem Ipplisu (1965–69), prof. umet. vzgoje na sred. š. v Buttriju (1969–70), od 1970 dalje na sred. š. De Rubeis v Čedadu. 1953 se je vpisal v KPI, kjer je od 1960 član Comitato Federale di Udine, od 1978 Comitato Direttivo di Udine, od 1977 slov. dežel. komisije KPI, od 1983 centralne kontrolne komisije (16. kongres KPI). Od 1975–85 je bil vid. pokraj. svetovalec, od 1975–80 preds. komisije šola, kultura in znanst. raziskave vid. pokrajine, od 1980 član komisij šola in kultura vid. pokrajine, od 1979 član čedajskega šol. okraja; na konferenci o narodno-jezikovnih skupinah vid. pokrajine 5.–6. maja 1978 je bil podpreds. Od 1963 je v vodstvenem odb. kult. krožka I. Trinko v Čedadu, od jul. 1963 je duša komiteja za prerod nadiških dolin (Ažla). 19. sept. 1972 je z nekaterimi drugimi izobraženci zasnoval Študijski center »Nediža«, ki so mu postavili široko področje delovanja za narodnostno, kult. in gosp. preobrazbo Benečije. V okviru tega društva so od 1973 Benečanski kult. dnevi, od 1974 narečni natečaj za učence »Moja vas« in kult. počitniško letovanje »Mlada brieza«, od 1975 glasb. šola. Član je SLORI-ja skoraj od ustanovitve, bil je med pobudniki Društva beneških likovnikov (1977), ki mu je od mar. 1984 preds.; bil je med ustanovitelji Inštituta za slovensko šolanje v Čedadu in njegov preds. od 1979, Središča za slov. šolanje v Špetru od 1. sept. 1984, predšol. dvojezičnega središča v Špetru od 13. sept. 1984. Član je teritorialnega odb. SKGZ v Čedadu od 1976 in izvrš. odb. od 1980, član enotne slov. delegacije in ured. odb. Novega Matajurja. – P. je v Ceplešišču urejal šol. list II Falco (1962–65), v Ipplisu Per Mano (1965–69). Veliko je pisal in predaval o Freinetevi pedagogiki, raziskoval okolje Nadiških dolin, govoril na konferencah o manjšinah v Trstu (1974) in Vidmu (1978), pisal o manjšinskih vprašanjih, o Trinku, prevedel nekaj njegovih pesmi za Novi Matajur itd. Sourejal je zbirke Vartac in Moja vas ter publikacije Nediže. Napisal je biografijo Carla Podrecce in spremno študijo k ponatisu njegove knjige Slavia Italiana (ZTT Trst 1977) in komentar k ponatisu druge Podreccove knjige Slavia Italiana – Polemica (ZTT 1978). Važnejše razprave: La ricerca d'ambiente nelle Valli del Natisone (S. Pietro al Natisone 1975); Simonitti-Petricig, Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji (Špeter Slovenov - Trst 1974; in ital. izdaja istega leta); Pobude za spoznavanje in utrditev slov. jezika pri doraščajoči mladini v Beneški Sloveniji (JiS 1976–77, št. 3); Esperienza di base e assetto istituzionale dell'educazione bilingue degli Sloveni della provincia di Udine (L'educazione plurilingue in Italia, Quaderni di Villa Falconieri, n. 2, Roma); Sulla cultura e la lingua della Slavia italiana (Quaderni friulani 1976); Novi nastavki slov. izobraževanja v videmski pokrajini (JKol 1933). Sodeluje v L'Unità, PDk, NMatajurju, JKol idr. – P. je tudi slikar, posebno delaven od 1971. Začel je s preprostimi krajinskimi motivi in portreti, prešel na grafiko (serigrafija) in jedkanice. Doma si je uredil atelje s strojem za odtisikavanje grafičnih listov. Udeležil se je skupinskih razstav beneških umetnikov v Beneški gal., pri Sv. Lenartu, v Klodiču, Trstu in s potujočo razstavo v različnih krajih Sje. V atriju sred. šole v Špetru je pripravil razstave: Loretta Dorbolò (1978), Komel-Altieri (1983), Colò-Spacal (1934), različne v Beneški gal. in drugod. Ilustriral je V. Z. Simonitti, La grotta d'Antro (1965), Vartac (1974 in 1975), Novi Matajur in manifeste za Kamenico, Benečanske kult. dneve, Mlado briezo idr. – P. je tudi dober fotograf in je posnel na filmski trak in zadnje čase na video-kasete dokumentarce kult. vsebine (pustne in velikonočne običaje, Mlado briezo, otroške prireditve, Senjam ben. piesmi, prizore Ben. gledališča idr.). Dobil je nagrado Premio »Giordano Pacco« 1966 v Miljah pri Trstu za delo Esperienza didattica di edite, artistica nella scuola (spis in otroške slike).

Prim.: Osebni podatki: L. Kante, Portret tedna, P.P.. Delo 12. mar. 1983, 15 s sl.; celotna bibliografija v arh. PSBL.

B. Z.