Peternelj, Franc (1883–1951)

PETERNELJ Franc, podobar, pozlatar in fotograf, r. 20. mar. 1883 v Cerknem, u. 19. avg. 1951 prav tam. Oče Franc, zidar, mati Frančiška Kosmač, gospodinja. Ljud. š. je obiskoval v Cerknem, kjer je kmalu pokazal nadarjenost in zanimanje za risanje. Ker ni imel možnosti nadaljnjega šolanja, je šel v uk. Od 1. jan. 1897, do 1. jan. 1900 se je pri mojstru Jožefu Štravsu v Cerknem učil podobarstva in ga zaključil kot podobarski pomočnik. Kot pomočnik je bil potem zaposlen pri različnih delodajalcih: od 1. jan. do 25. sept. 1900 pri podobarju Jožefu Štravsu v Cerknem; od 11. okt. do 28. dec. 1900 pri pozlatarju Ferdinandu Hildebrandtu v Gradcu; od 24. febr. do 9. mar. 1901 pri pozlatarju Johanu Neuholdu v Gradcu; od 10. maja do 5. avg. 1901 pri podobarju Valentinu Tschadeschu v Halleinu; od 26. avg. 1901 do 26. avg. 1905 pri podobarju in pozlatarju Matiju Hrovatiču v Leobnu; od 26. avg. 1905 do 28. maja 1906 pri podobarju in pozlatarju Johanu Greissu v Leobnu; od 18. jun. do 8. sept. 1906 pri podobarju in pozlatarju Antonu Ganglu v Brucku; od 17. sept. 1906 do 1. febr. 1907 pri podobarju in pozlatarju Johanu Golešu v Celovcu; od 15. febr. do 13. maja 1907 pri podobarju in pozlatarju Jožefu Kosmaču v Gor. – Od vsega začetka se je ukvarjal tudi s fotografijo. Za to ga je navdušil že mojster Štravs v Cerknem, najbrž pa se je v tej umetnosti izpopolnjeval tudi v Leobnu. P. je bil eden zadnjih umetnikov, ki je izšel iz skupine idrijsko-cerkljanskih-poljanskih umetnikov, kamor sodijo: Andrej Kobal iz Idrije, Jurij Tavčar iz Idrije, Jakob Raspet iz Cerknega, Josip Štravs iz Raven pri Cerknem, Matevž Dežela iz Ledin, Mihael Kosmač in Josip Kosmač iz Cerknega, Matevž Kokelj iz Novakov pri Cerknem, Valentin Čadež iz Nove Oselice ter znana rodbina Šubic iz Poljanske doline. P. je bil predvsem pomemben za domači kraj. 1907 se je vrnil v Cerkno. Večje delo, ki ga je opravil 1910–13, je bila izdelava novih okvirjev za križev pot v c. sv. Ane v Cerknem ter izdelava ograje za kor v isti c. Kot kaže, je samostojno rezbarsko delo kmalu opustil in opravljal le manjša dela po različnih c. v bližnji in širši okolici Cerknega. 1938 je prepleskal c. sv. Ivana v Šebreljah, 1942 je na novo poslikal ter obnovil nekatere slike na ladijskem stropu v c. sv. Jurija, opravljal pa je tudi manjša dela za c. v Godoviču, Žireh, na Bukovem in drugod. Veliko je delal v Kanalskem Lomu. Predvsem je obnavljal cerkveno opremo. Spomladi 1926 je obnovil barvno prižnico, jeseni pa še tabernakelj. 1934–35 je v isti c. obnovil križev pot (olje na platno), oltarno sliko sv. Primoža in Felicijana. Na novo je poslikal božji grob (olje na les). Omenjeno opremo je precej tudi zlatil z lističi zlata. – Ves čas življenja in dela v Cerknem je aktivno sodeloval v bogatem kult. prosv. življenju Cerkljanov. Bil je član Slov. kmet. izobraž. društva in njegovega pev. zbora, član Planin. in Gasil. društva. Manj znano je, da je bil P. v času do leta 1930 tudi fotograf v Cerknem. Vse pomembne dogodke je beležil s fotoaparatom. Po njegovi zaslugi so se do danes ohranile fotografije, ki pričajo o načinu življenja v tistem času. Največ je fotografij, ki kažejo zanimive osebe oz. posebneže s Cerkljanske, družine in pomembne družinske dogodke. Ohranjenih je mnogo fotografij naselij, tako Cerknega kot okoliških vasi, posameznih delov naselja, hiš. Številne so fotografije obrtnikov in obrti, fotografije društev, prireditev, iger itd. Vsekakor je zanimivo dejstvo, da je tako majhen kraj, kot je bilo Cerkno (1910 je imelo 978 preb.), imelo svojega fotografa.

Prim.: Arhiv žup. urada Cerkno; arhiv žup. urada Kanalski Lom; arhiv žup. urada Šebrelje; arhiv MestMuz Idrija, Odd. NOB Cerkno; JAlmanah 1924, 143–47; M 1921, 107–09.

Ivana Les.