Peternel, Henrik (1875–1951)

PETERNEL Henrik, čebelarski strokovnjak, r. 24. maja 1875 v Gor. slov. logarju in materi češkega rodu, u. 25. febr. 1951 v Bukovžleku pri Celju, pokopan na celjskem mestnem pokopališču. Po dveletnem študiju medicine v Gradcu se je odločil za duhovniški poklic. Nanj se je pripravljali v gor. velikem semenišču in bil posvečen v duhovnika 1898. Sprva je bil kaplan v Gor., kjer je hkrati deloval v upravi Slovenskega šolskega doma. Ker je kot zaveden veroučitelj odvračal slov. mladino od poskusov poitalijančevanja, se je tako zameril polit. in cerkv. oblasti, da je bil kmalu premeščen v majhno hribovsko vas Jagršče, dokler mu ni novi gor. nadškof Sedej podelil župnije Šentviška gora. Že tu je zaslovel kot izvrsten čebelar. Med prvo svet. vojno se je zaradi bližine soške fronte zatekel v Celje, kjer je bil nameščen kot nabavljač Prehranjevalnega urada, dokler se ni lahko vrnil v duhovniški poklic. Nekaj časa je bil kaplan v Teharjah, 1920 pa je postal župnik v Črešnjici v konjiškem okraju, kjer se je uveljavil kot organizator in učitelj čebelarstva. Vendar je to dejavnost razvil do viška po upokojitvi 1928, ko se je nastanil v Bukovžleku. Medtem si je pridobil temeljito znanje s študijem nem., it. in franc. čebelarskih publikacij. Poslej je zastopal slov. čebelarje na mednar. zborovanjih in tečajih v Nemčiji, It. in Franc., prirejal čebelarske tečaje pri svojem čebelnjaku v Bukovžleku, kot predavatelj pa je obhodil Štajersko in Prekmurje. Mnogo tehtnih prispevkov je objavljal od 1922 dalje v Slovenskem čebelarju (SČ), več v KMD, dopisoval pa je tudi v dunajski čebelarski list Bienenvater. Bil je pobudnik znanstvene priloge SČ Čebelarskega obzornika in njegov ur., ki pa je po enem letu 1937 prenehal. Več let je bil preds. čebelarskega društva v Lj. V oporoki je volil svoje premoženje celjski čebelarski organizaciji in Dobrodelnemu društvu slepih.

Prim.: V spomin pokojnemu Henriku Peternelu, SČ 1951, 137–38; P. K. (Peter Kovačič), † Henrik Peternel, KMD 1952, 221–22 s sl.; šematizmi gor. nadškofije in lavantinske škofije.

Svk.