Pesler, Albert (1590–1628)

PESLER Albert, prošt, r. proti koncu 16. stol. v Gor., u. 31. okt. 1628 (po Morelliju) oz. prve dni nov. 1628 (po Premrouju) v Rimu. Oče gor. plemič Andrej Pesler, mati Julija de Bertis, sestra tržaškega škofa Ursina. Stric je poskrbel za vzgojo svojega nečaka, ki je postal kanonik tržaškega kapitlja, nato dekan in škofov generalni vikar. Po stričevi smrti (1620) se je P. potegoval za mesto novomeškega prošta, kar mu je dodelil Ferdinand II. 11. maja 1622. Takrat se je veliko ukvarjal s pravnim vprašanjem o pravicah Habsburžanov do oglejske Cerkve. Napisal je dve študiji De Juribus caesariis in Aquilejensem Ecclesiam in De remediis Aquilejensis Patriarchatus, na kateri je postal pozoren vladar ter ga poslal v Rim, da bi tu zastopal avstr. državne koristi v zadevi oglejske Cerkve, kjer je svoje uveljavljala tudi beneška država. P. je bil zelo vnet zagovornik avstr. interesov, zato si je nakopal papeževo jezo, ki je bil pod očitnim vplivom Benečanov. P. je na prvi avdienci (22. sept. 1623) pri papežu Urbanu VIII. predstavil še dva spisa o problemu, ki ga je, sodeč po poročilih njegovega življenjepisca C. Morellija, zagovarjal z vso gorečnostjo. V zadevi oglejske Cerkve sta poznani še dve P-evi promemoriji (1627), knezu Eggenbergu pa je naslovil 1628 spis Considerazioni del modo, e maniera per far l'erezione dell'arcivescovado di Gorizia. Od 1623 do smrti je s presledki živel v Rimu, 1625 je v Rimu napisal poročilo o uskokih, ki so pred Turki pribežali na ozemlje Sje; njihov prihod je ustvaril tudi verske probleme, za katere se je zanimal tudi Vatikan.

Prim.: Morelli II, 236–46; III, 319–22; Czoernig 1969, 754–57; M. Premrou, Poročilo novomeškega prošta Alberta Peslerja o pleterskih uskokih, GMDS 10/1929, 44–47.

B. Mar.