Peruško, Tone (1905–1967)

PERUŠKO Tone, hrvaški prosvetni delavec, pedagog, književnik in publicist, sodelavec s prim. emigranti, r. 27. febr. 1905 v Premanturi, Puljščina, u. 27. jul. 1967 v Pulju. Oče Petar, delavec v ladjedelnici, mati Foška, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Premanturi (1911–15), nato se je učil in delal kot čevljar (1918–22). Obiskoval je učiteljišče v Zadru in Šibeniku (1922–26), Višjo pedag. š. (1933–35) in Filoz. fak. (1937–41) v Zgbu. Služboval je kot učitelj in ravn. (1926–33) v Dugopolju (Dalm. Zagora), učil na učiteljišču v Zgbu (1933–41) in na Sred. kmet. š. v Križavcih (1942–45); po vojni je bil najprej časnikar v Pulju (1945), namestnik glav. ur. Glasa Istre na Reki (1946), prof. na it. gimn. in učiteljišču, na Ekonom. tehnikumu in na hrv. učiteljišču (1946–48), ravn. hrv. Prve gimn. na Reki (1948–49), v Zgbu inšpektor Ministrstva za prosveto SRH (1949–52), ravn. 10. gimn. (1952–53), prof. obče pedag. z didaktiko in metodiko hrv. ali srb. jezika na Višji pedag. š. (1953–61), prof. pedag. in ravn. na Pedag. akad. v Pulju (1961 do smrti). – Med prvo svet. vojno so družino izselili, vrnili so se 1918, 1922 je emigriral v Jslo. V Dalm. se je vključil v antifaš. odpor med istrskimi in prim. emigranti in ustanovil emigr. organizacijo celo na otočku Ogljanu. V tridesetih letih je postal eden izmed voditeljev emigrantskega gibanja v Jsli (član uprav. odb. društva Istra v Zgbu in Direktorija Zveze jsl. emigrantov iz JK v Bgdu). Pred vojno je svoja stališča radikaliziral in to ga je 1941 privedlo v vrste sodelavcev NOB, 1942 je postal član NOO Istranov v Zgbu. Po vojni je deloval v raznih kult. ustanovah v Zgbu. – Pomembno je P-ovo časnikarsko in ured. delo. Z I. Mihovilovićem je že 1921 izdajal v Premanturi rokopisni list Trubilo. V Zgbu je bil ur. Jadranskega koledarja (1934), sodelavec in glavni ur. osrednjega hrv.-slov. emigrantskega lista Istra (1936–39), soust. je bil Istarske naklade oz. Zadruge za izdajanje knjig in publikacij ter ustanovitelj in ur. njenega lista Istarski glas, ki je bil glasilo Saveza istarskih društava u Hrvatskoj (1939–40, ko ga je vlada prepovedala); 1940 je imel list prilogo Primorski glas. 1945 je začel obnavljati hrv. tisk v Pulju, zaradi angloameriške zasedbe pa se je preselil na Reko, kjer je bil 1945–49 namestnik glav. ur. Glasa Istre, ur. kult. rubr. lista Riječki novi list in ur. mlad. lista Istarski pionir. V Zgbu je zasnoval Školske novine in bil njihov glav. ur. (1950–53) in mlad. list Polet. Prav tako je bil med začetniki in član. ured. časopisa Istarski mozaik. – Zgodaj je začel tudi leposlovno ustvarjati. Njegovi prvi sestavki so bili literarnega in borbeno aktualnega značaja s protifaš. poudarkom. Po vojni se je trudil, da bi se Istra kult. in narodno dvignila. Objavil je več člankov, razprav in knjig, npr.: Sumraci pod Učkom. Književna proza (1928); Vladimir Gortan. Simbol borbe i snage naroda Istre (soavtor, 1945); Razgovor o jeziku u Istri (1965); Knjiga o Istri (soavtor, 1968) idr. – Za svoje delo je dobil red dela SFRJ (1965) in nagrado »Ivan Filipović« SRH. Osn. š. v Pulju se imenuje »Tone Peruško«, v Dugopolju so mu 1975 odkrili spomenik in odprli »Peruškov gaj«. Puljska sekcija pedag.-knjiž. zbora SRH in Pedag. akad. sta organizirali 1977 Puljska pedag. srečanja, posvečena Perušku, Školske novine pa so ustanovile nagrado »Tone Peruško«.

Prim.: Istra i Slovensko Primorje. Borba za slobodu kroz vjekove, Bgd 1952; Z. Črnja, Fluminensia secunda, Riječka revija 1/1967, 11–19; List Istra, glasilo Saveza jugoslav. emigiranata iz Julijske krajine od 1929. do 1940. godine, Pazinski memorijal 1/1971, 107–27; Franjo Debeuc, Istarska emigracija u Jugoslaviji izmedu dva svjetska rata, Pazinslki memorijal 2/1971, 165–82; A. Vovko, Delovanje Zveze jsl. emigrantov iz Julijske krajine, ZČ 1/1979, 67–102; S. Vukušić, Predgovor, životopis Tone Peruška, v T. Peruško, U svome vremenu, Pula-Rijeka 1984, 7–17; spominski članki ob smrti v vrsti hrv. listov; A. Rejec, GorSreč 1968, št. 11, 43–44.

Dr. M. in P. Strčić