Pertot, Bruna Marija (1937–)

PERTOT Bruna Marija, prof. in književnica, r. 9. jul. 1937 v Barkovljah (Trst), živi tam. Oče Ivan, mizar in delavec v tovarni likerjev Stock, mati Ana Pertot, gospodinja. Osn. š. obiskovala v Barkovljah, nižjo gimn. pri Sv. Jakobu, klas. licej v Trstu (matura 1958). V Trstu je 1965 diplomirala na Fak. za leposlovne vede s tezo: Slovanski elementi v furlanski toponomastiki in narečju, ki jo je zagovarjala s prof. G. B. Pellegrinijem. Poučuje na nižji sred. š. od 1961/62, in sicer: na Opčinah, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in v Sv. Križu. Pesmi je začela objavljati v LitV (že v prvih letih njihovega izhajanja), v koroški družinski reviji Vera in dom (1955–57), v Mladiki (od 1957). Prvo samostojno zbirko 20 pesmi Moja pomlad (1961) je izdala v založbi Mladike. O njej piše (na ovitku) prof. Jože Peterlin: »V pesmih ne najdemo kričeče problematike rodu in naroda v tem trenutku, niti odmevov in trdot zmaterializirane dobe. Kot da se je pesnica umaknila pred neizprosnostjo in grobostjo v svoj svet za morjem, v senco barkovljanskaga cvetja, v odmev čudovitih sončnih zahodov, v svoj svet samote in srečanj, iskanj in pričakovanj. Njena misel in njena ljubezen je posvečena človeku in zemlji in melodiji domače besede – vrednotam, ki jih tolikrat premalo ceni naš čas.« Knjigo je opremil z izvirnimi linorezi Franko Piščanc. V teh letih (od 1961) je napisala vrsto igric za župnijske odre (kakih osem). Za veliko noč 1975 je izdala drugo pesniško zbirko 24 pesmi Bodi pesem v založbi Mladike. O njej piše (na ovitku) prof. Zora Tavčar: »Pesniški svet Brune Marije Pertot je Mediteran, a v slov. inačici z brega Lepe Vide. Svet, obljuden z ljudmi, pticami in žuželkami, obrasel z mahom in žoltovino, naš slov. breg v davnini in danes. V sredi te pokrajine ženska, dekliško razigrana, pa spet zrelo zamišljena žena, razboljena pa spet otroško vedra, krhka pa obenem trdna in neuklonljiva: tako zelo ženska in tako zelo Slovenka.« Knjigo je opremil Edi Žerjal. Šest pesmi je prevedla v ital. Jolka Milič (Most I, 1983). P. je veliko pisala za radio, in sicer serijo oddaj o rastlinah: Nepoznani znanci (1978), o živalih: Manjka jim samo beseda (1983) in o astronomiji: Tostran in onstran Sonca (1984). Serija o rasti, je izšla 1981 v samostojni knjiž. zbirki pri GMD pod naslovom Dokler marelice zorijo in doživela velik uspeh, saj je 1982 prejela P. za vse svoje pesniško in prozno delo, a posebej še za to knjigo, nagrado Vstajenje. Avtorica je v sočnem, igrivem, duhovitem jeziku opisala zgodovino, življenje in uporabo 30 rastlin, in sicer v I. delu: marelico, robidnica, jagodo, vrtnico, rožmarin... do pšeničnega klasa, v II. delu: paradižnik, artičoko, čebulo, česen ... do koruze, v III. delu: oljko, slivo, češnjo, figo... do trte. Veliko je napisala iger za radio, in sicer za odrasle: Zemlja, 24. decembra 1978 (1978); Triptih ali Slika človeštva (1981); Pa pojdi in potolaži jih. Sodobna legenda (1982); ter devet otroških oz. mladinskih iger: Deček Kristjan in mornar brez glave (1971); Pig, Peg in čokoladna torta (1971); Igraj se z nami! (1973); Mala novoletna pravljica (1974); Na zelenico je prišla pomlad (1975); Zlata lilija (1975); Burja smeje se, k nam čez Nanos gre (1977); Deček Bomžé v deželi Nuji (1982); Zgodba o človeku, ki je videl Boga (1983). P. sodeluje pri KolGMD s pesmimi in prozo. Občasno je sodelovala pri goriški otr. reviji Pastirček s pesmimi. V š. letu 1984/85 je predelala rad. igrico Bomžé v deželi Nuji, da so jo lahko uprizorili njeni dijaki v Sv. Križu.

Prim.: Osebni podatki; J. Peterlin, B. P., Moja pomlad, M(Trst) 1961, 66 s sl.; J. Pogačnik, Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo, izdal Zaliv, Trst 1972; Isti, Rusi most, MK-ZTT, Lj.-Trst 1967; Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1968, 95; 1975,77; 1982, 100; Fr. Jeza, Druga pesn. zbirka B. M. Pertot, NL 1. maja 1975; Lit. nagr. Vstajenje, M(Trst) 1982, 76; J. Milič, Mala antologija zamejske poezije na Tržaškem, Most 65/66, 1983; Arhiv Radia Trst A.

DFB