Peršič, Bogomir (1914–1993)

PERŠIČ Bogomir, psiholog in družbenopolit. delavec, r. 14. sept. 1914 v furlanski vasici Nogaredu nedaleč od Gorice žel. nameščencu Bogomiru in Lidiji Klasinc. Po it. zasedbi Primorske 1918 se je s starši preselil v Jslo in preživel zgodnjo mladost v raznih podeželskih krajih na Slovenskem. Gimn. je obiskoval v Mrbu, Celju in Lj., kjer je 1934 maturiral na učiteljišču. Ker po odsluženju voj. roka ni dobil zaposlitve, se je vpisal na lj. U in 1938 diplomiral iz pedagogike, filoz. in franc. jezika. Kot študent se je seznanil s komunisti, ki so delovali tudi v okviru Slov. kluba. Pod njihovim vplivom se je posvečal študiju marksističnih klasikov in slov. napredne publicistike. Zatem je do izbruha vojne poučeval na mešč. š. v Žalcu ter se tu vključil z ženo Zorko (gl. čl.) v ilegalno polit. delo, ki ga je vodila partijska organizacija v rudniku v Zabukovici. Ob nemški okupaciji severne Sje se je z ženo umaknil v Polje pri Lj. ter kot član KPS sodeloval pri ustanavljanju OF. 1942 je odšel v partizane na Dolenjsko ter opravlja predvsem političnokomisarske naloge, nazadnje kot načelnik personalnega oddelka Glavnega štaba Sje. Po osvoboditvi je 12 let delal kot podsekretar v Upravi državne varnosti, nato je bil preds. komisije za zamejstvo in manjšine pri predsedstvu glavnega odbora SZDL Sje (1957–59). Ko se je 1959 ustanovil pri U v Lj. Inštitut za sociologijo in filoz., je postal njegov sekretar, kasneje pa raziskovalec ter vodja v skupini za socialno psihol. in raziskavo javnega mnenja. 1965 je doktoriral iz psiholoških znanosti z disertacijo Grafična oblika sematičnega diferenciala kot metoda za raziskovanje stališč. 1962 se je vključil v pedagoško delo na odd. za psihol. Filoz. fak., kjer je vodil seminar in vaje iz socialne psihol. Ko je 1967 postal docent in kasneje izredni prof., je vodil celotno pedag. delo na stolici za socialno psihol. do upokojitve maja 1984. V zadnjem času se je ukvarjal zlasti z metodologijo raziskovanja kompleksnih socialno-psihol. pojavov ter pri tem iskal ustreznejše postopke, ki bi bili širše uporabni v strok. praksi. O rezultatih svojih empiričnih raziskovanj je objavil nekaj prispevkov v strok. revijah, zlasti v biltenih Inštituta za sociologijo, o njih je poročal na jsl. kongresih in strok. posvetovanjih. V vojski je bil demobiliziran v činu polkovnika. Nosilec part. spomenice 1941.

Prim.: ULjBB II, 664; pokojninski spis, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Lj.; osebni podatki; Marija Petrič, B. P. sedemdesetletnik, Delo 14. sept. 1984 s sl.; Kojeko 2, 787.

Svk.