Perić, Franjo (1894–1984)

PERIĆ Franjo, ekonomist, r. 1. mar. 1894 v Trstu, u. 30. nov. 1984 v Lj. Oče Fran, upravni uslužbenec, mati Uršula Kralj, oba iz Slavnega na Tržaškem. V Trstu je po nižji realki in trg. akad. od 1912 do 1914 študiral na Visoki trg. š. Revoltella, kjer je absolviral tudi dvosemestrski program filoz. propedevtike in višje matematike, nakar je bil mobiliziran in 1916 prišel v rusko ujetništvo. Tu se je pridružil I. srb. dobrovoljski diviziji, nato je preko Sibirije prešel na solunsko fronto in bil v dec. 1919 demobiliziran na sev. meji slov. Koroške. V vojni je bil dvakrat ranjen in je prejel sedem zavezniških odlikovanj. Od 1908 do 1912 je bil član tajne organizacije slov. srednješolcev v Trstu, nato do 1914 preporodovec. Tu je bil tudi član Sokola, član predsedstva sokolske župe in načelnik njenega prosv. odseka ter zadnji predvojni preds. visokošol. društva Balkan. V publikaciji Preporodovci proti Avstriji, ki je izšla 1970, je objavil članek Preporodovci v Trstu. Od 1920 do 1923 je v Trstu nadaljeval študij na Ekon. fak. in predložil 1926 disertacijo Zasnova organizacije kompleksnih podjetniških tvorb, ki je bila sprejeta, a je ni mogel zagovarjati, ker je bil zaradi antifaš. dejavnosti prisiljen zapustiti It. 1961 mu je tržaški študij nostrificirala Ekon. fak. v Lj. in mu podelila akademski naslov diplomiranega ekonomista. Med obema vojnama je bil zaposlen v Trstu od 1920 do 1923 pri Jadranski banki in Lesni izvozni agenciji, na Trati pri Škofji Loki na parni žagi F. Hajnrihar in v Trgovini z deželnimi pridelki do 1924, v Lj. pri prodajni centrali lesno industrijskih podjetij F. Hajnrihar d. d. do 1925, v Ilirski Bistrici v tovarni testenin, lesni trgovini in čebelarstvu A. Žnideršič do 1926, v Lj. s poslovnim organiziranjem in revizorstvom do 1927, v Mrbu pri uvozu in razpečavanju tehničnih novosti do 1929, pri organiziranju in vodenju Mariborskih mestnih podjetij do 1936, v gosp. pisarni Ekonomist in v Zavarovalnici Drava do 1939, nakar je bil apr. 1941 vpoklican v vojsko. Zlom Jsle ga je zatekel v Zgbu, kjer se je zaposlil v lesnem industr. kombinatu Našička in se hkrati vključil v NOB. Konec 1944 ga je aretirala ustaška vojaška policija; bil je obsojen na tri leta zapora v taborišču Jasenovac in pridržan kot talec. Po osvob. je najprej opravljal vodstvene posle v Našički, nato je delal v Beogradu v Drž. revizijskem zavodu pri Gosp. svetu FLRJ, Zvezni planski komisiji, Ministr. za preskrbo, Zveznem svetu za blagovni promet in Trgovinski agenciji FLRJ do konca 1951, nakar je prešel na Ekon. fak. v Lj. Tu je predaval do 1964 kot znanstveni sodelavec uvod v ekonomiko podjetja, ekonomiko in organizacijo gosp. podjetij ter osnovne upravne dejavnosti, na Fak. za naravoslovje in tehnologijo ekonomiko gumarske proizvodnje in na Višji šoli za gospodinjstvo v Grobljah pri Domžalah ekonomiko gospodinjstva. Na Ekon. fak. v Lj. je predaval na tretji stopnji študija o pripravi in obdelavi zunanjega tržišča, na tretjestopenjskem študiju Ekon. fak. v Zgbu pa o vlogi komun za večanje proizvodnosti dela. Vrh tega je bil v Lj. zunanji sodelavec v Zavodu za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu SRS, v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in Centralnem zavodu za napredek kmetijstva, v Bgdu pa v Inštitutu za mednar. politiko in gospodarstvo. 1970 je postal na Visoki ekon. komerc. šoli v Mrbu (VEKŠ) redni prof. za predmet kibernetska organizacija podjetja in tu od 1976 do 1981 na tretjestopenjskem študiju obravnaval strukturiranja integriranih tvorb, upravljanje poslovanja v integracijah in projektiranje kompleksnih sistemov združenega dela. Ob upokojitvi 1978 mu je mrb. U podelila naslov zaslužni prof. V praksi se je uveljavljal kot poslovni operativec, organizator, analitik, zavarovalni aktuar, planer in raziskovalec, pri čemer je teorijo preverjal pri konkretni uporabi. S svojega področja je priobčil mnogo razprav in tehtnih prispevkov v Ekon. reviji, Našem gospodarstvu, Novi proizvodnji, NRazgl, Sodobnem gospodinjstvu itd. Daljše in pomembnejše razprave so: Organizacija socialističkih privrednih poduzeća (Institut za proučavanje proizvodnosti rada, Bgd 1957); Upravljanje i vodjenje poduzeća (Anali Ekon. fak., Bgd 1965); Pogledi na pojem administracije (Zbornik Ekon. fak., Lj. 1957); Nekateri strokovni problemi planiranja v luči nove ustave (Zbornik Zveze ekonomistov Sje, 1974); Problemi amortizacije v proizvodnji (Ekon. revija VIII/1957, 321–39); Organizacija vodenja in upravljanja podjetij (prav tam IX/1960, 121–46); Avtomacija upravnega dela (prav tam XI/1961, 417–26); Sodobna podlaga za prevalitev stroškov (prav tam XVI/1965, 553–57). V Zbornikih VEKŠ v Mrbu so izšli: 1971 Problemi stabilizacije gospodarstva; 1972 Specifični problemi kibernetske organizacije; 1973 Politika temeljnih organizacij združenega dela in vloga vodje v organizaciji združenega dela; 1975 Organiziranje velikih poslovnih sistemov; 1980 Projektiranje kompleksnih sistemov združenega dela. – P. je bil častni član Zveze ekonomistov Sje in nosilec reda za zasluge za narod s srebrnimi žarki.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB I, 148–59; II, 177–78; Biografije sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor, 1973, 76–77, in 1977, 79–80; Biografije in bibliografije učiteljev in sodelavcev U v Mrbu za 1976–78, 102–03; Zaslužni prof. F. Peric – devetdesetletnik, Obvestila VEKŠ, Mrb., apr. 1984 s sl.; Št. Kajzer, F. P. – devetdesetletnik, Delo 9. mar. 1984 s sl.

Svk.