Pergar, Rudi (1936–)

PERGAR Rudi, akad. slikar, r. 3. apr. 1936 na Predmeji očetu Albertu (1904), zidarju in materi Rozini Likar (1904), gospodinji. Živi in dela v Novi Gor. Osn. š. je obiskoval na Predmeji (1945–49), gimn. pa v Ajdovščini (1949–57). Na ALU v Lj. se je vpisal 1958 in diplomiral na odd. za slik. 1963 (Stupica, Sedej, Pregelj, Jakac, Debenjak, Mihelič). Dolga leta (1964–78) je deloval kot likovni pedagog v Novi Gor., sedaj (od 1978) pa dela kot restavrator na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gor. 1983 je vpisal specialko za restavratorstvo na ALU v Lj. (Kokalj, Curk). Član je Zveze društev likovnih umetnikov Sje (od 1968), v začetku tudi član mednar. skupine 2XGO (1969–70). Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in restavratorstvom. P. je vstopil v slov. likovni prostor v času, ko je v likovni umetnosti ponovno vzklilo zanimanje za odkritja konstruktivistov in za načelo, da slika lahko »eksistira brez objekta, brez simbola, brez asociacij in predstav«. Prve pomembnejše predstavitve se vežejo z nastopom skupine slov. neokonstruktivistov (Čadeževa, Lapajne, Hrvatski, Dušan Tršar...) od 1970 dalje. P-jev likovni koncept izhaja iz programskih načel te skupine, za katero je značilno vnašanje »razumskih, intelektualnih sestavin v proces nastajanja umetnine ter vztrajanje na fenomenoloških pozicijah, ki likovnika neprestano soočajo z osnovo njegovega delovanja: prodiranje v bistvo likovnega fenomena, njegove konstrukcije in statusa interpretacije«. 1975 se je v Novi Gor. predstavil z 12 deli, ki jih je poimenoval z naslovi Simetrične strukture I do XII in ki odražajo P-jevo likovno opredelitev z značilnimi formalnimi nivoji: prvi je strogo vpet v konstruktivistične oblikovalske principe, drugi je sinteza konstruktivizma in primarnih struktur, v tretjem pa so dela z značilno valujočo diagonalo, ki sprošča matematično strogost. V to smer je kasneje razvijal svoje likovne raziskave: s področja geometrijskih barvnih oblik je čedalje bolj prehajal k likovnim elementom, ki so »nasičeni z neko svojevrstno obliko notranje napetosti in kontrolirane ritmične razigranosti, ki že do neke mere skorajda asociirajo na pojavne oblike vegetativnega, organskega sveta«. Na razstavi 1984 v Novi Gor. se nam P. predstavlja s povsem drugačnim, čustveno naravnanim figuralnim slikarstvom, z značilno razpetostjo med »neoekspresionističnimi, "težkimi" vizijami tesnobnih občutij ogroženosti sodobnega človeka in matissovsko razigranimi figuralnimi kompozicijami, naslikanimi v pretežno svetlih, zračnih barvah...« (B. Kovič). Kot restavrator na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gor. je opravil veliko restavratorskih del, med drugim tudi dela v spominski cerkvi na Javorci, za GorMuz in Narodno gal. iz Lj. je kopiral več fresk, med drugim iz Prilesja in Vrhovlja pri Kožbani. Samostojne razstave: 1968 – Milan, Kranj; 1971 – Koper, Kranj; 1975 – Nova Gor.; 1982 – Lj.; 1984 – Nova Gor. Skupinske razstave (s skupina 2XGO, Neokonstruktivisti, društvene razstave): Koper (1963, 1973), Nova Gor. (1964, 1969, 1973), Trst (1965, 1984), Gorica (1968, 1984), Idrija (1969, 1973), Sežana (1969), Ajdovščina (1969, 1973), Videm (1970), Benetke (1971), Reka (Bienale mladih, 1971), Lj. (1971, 1972, 1973, 1974), Bgd (Grafika mladih jsl. ustvarjalcev, 1972, Mladi slov. umetniki, 1972, 1974), Banja Luka (1972), Subotica (1972), Mrb. (1972), Zgb (1972), New York (1975), San Vendemiano (1985).

Prim.: Osebni podatki; liter. in likovne nagrade »Mladih poti«, SPor 1957, št. 61; Sandi Sitar, uvod iv katal., 2XG0, dec. 1969, Nova Gorica; Šubic in Pergar razstavljata v salonu Meblo, PrimN 1970, št. 41; And. Pavlovec, Gorenjska likovna kronika, Sinteza 1971, št. 21–22, 10S; P. Breščak, Prostor, ki raste, Delo 1971, št. 23; Aleks. Bassin, Likovni zapiski, Rudi Pergar, NRazgl 1971, št. 4, 115; Isti, uvod v katal. osebne razst., 8.–19. apr. 1975, Nova Gorica; Brane Kovič, Pergarjev neokonstruktivizem, PrimN 1975, št. 16; Aleks. Bassin, Likovni zapiski, Rudi Pergar, NRazgl 1975, št. 12, 330; Isti, Likovni zapiski, Razstava Društva slov. likovnih umetnikov 1976, NRazgl 1976, št. 23, 621; S. B., Likovna izpoved goriškega umetnika, PrimN 1977, št. 4; Fr. Zalar, Življenje vitalnih oblik, Dnevnik 1982, št. 56; Brane Kovič, uvod v katal. osebne razst. 13.–28. apr. 1984, Nova Gorica.

Nsn.