Perello Godina, Alba (1922–1945)

PERELLO Alba (Zora), por.GODINA, protifašistična borka, aktivistka, r. 14. maja 1922 v Trstu (Škedenj), u. 21. febr. 1945 v Ravensbrücku. Oče Antonio, krojač, mati Pavla Kocijančič, šivilja. Obiskovala je dva razr. zasebne osn. slov. š. pri Sv. Jakobu (bivše šole CMD), dva razr. it. osn. š. In zadnji letnik v Neuhausu v Nemčiji. V Trstu se je nato vpisala na klas. gimn., a je ni dokončala, ker so jo v tretjem liceju aretirali. Ko ji je bilo devet let, se je oče oddaljil od družine in sta se z materjo preselili h Glavičevim na Staro policijo pri Sv. Jakobu. Pri 14 letih je Zora pristopila k šentjakobskemu zboru, ki je pel v cerkvi, na izletih in ilegalnih prireditvah. Zahajala je tudi v druge ilegalne skupine, ki so v tridesetih letih gojile predvsem izletništvo, in se vključila v dijaško skupino, ki se je učila slov. in se zbirala v ul. Battisti ter sv. Frančiška. Tu se je posebno navezala na Vojko Šmuc (gl. čl.), ki je pozneje padla v partizanih. Spoznala je tudi Pinka Tomažiča (gl. čl.) in po njegovem posredovanju prišla v stik tudi s slov. in kal. delavsko mladino ter postala 1938 skojevka. V okviru teh mladinskih organizacij je prevzela razne odgovornosti. Prvič so jo aretirali 4. sept. 1940 v Gradišču pri Materiji, kjer sta z materjo preživljali počitnice pri sorodnikih. Odpeljali so jo v Trst in zaprli v jezuitske zapore. Po nekaj mesecih so jo izpustili in ji dodelili dve leti polic. nadzorstva. Teden dni pred napadom na Jslo (apr. 1941) so jo ponovno aretirali in konfinirali v Pollenzo (Macerata). Vrnila se je domov 27. jun. 1941 in se spet vrgla v polit. delo. Navezala je stike z Oskarjem Kovačičem, ki je prišel avg. 1941 v Trst, da bi organiziral v mestu OF (PSBL II, 159–60). Zora se je zavezala za zbiranje aktivistov pri Sv. Jakobu, nato še v mestu in postala Kovačičeva tesna sodelavka. Pred drugim tržaškim procesom je OF organizirala drzno listkovno akcijo, med katero je Zora pritrdila letak na oglasno desko trž. kvesture. Dva dni po ustrelitvi obtožencev drugega trž. procesa so jo v šoli med poukom aretirali in ponovno zaprli v jezuitske zapore, kjer je ostala do sept. 1942. V Rimu so jo 17. sept. obsodili na 13 let zapora. Kazen je prestajala v Perugii, kjer je s tovarišicami skrivaj izdelovala oblačila za partizane. Po kapitulaciji It. se je vrnila domov in se čez čas na prigovarjanje znancev umaknila v Brkine. Kot članica SKOJ in ZSM je delala med part. s posebnimi terenskimi nalogami in 8. mar. 1944 stopila v KP. V Brkinih se je 25. maja poročila z bojnim tovarišem Vojom Godino. Poleti jo je Okrož. odb. ZSM poklical v Trst in ji dodelil organizacijske funkcije. Lotila se je dela v Rojanu, kjer je tudi stanovala pri teti, saj je bila hiša pri Sv. Jakobu, kjer je prej stanovala, bombardirana. 24. okt. 1944 so jo aretirali na ul. Udine in jo 2. dec. po zasliševanjih in mučenjih, odpeljali v Nemčijo. V zadnjem sporočilu možu (28. nov. 1944) je izjavila, da bo mirno prenašala nadaljnje preizkušnje. V Auschwitzu, nato v Ravensbrücku je bodrila tovarišice in z uporno voljo premagovala težave, toda njeno telo ni vzdržalo. Njeno part. ime je bilo Milena. Zaradi svoje lepote, odločenosti in mladostniškega žara je vzbujala občudovanje in spoštovanje tudi pri svojih sovražnikih, v zgod. slov. trž. odporništva pa je njena figura skoro legendarna.

Prim.: Ustno pričevanje matere Pavle in sestrične Marice Kocijančič; Avtobiografski zapis matere, rokopis hrani avtorica gesla; Z. K. (Zorka Kosovel), Zori Perello-Godina v spomin, PDk 4. avg. 1945; J. Koren, Zora Perello Codina – dekle, ki se je žrtvovalo za svobodo, PDk 21. febr. 1967; G. Maslo, Zori v spomin, TV-15 15. febr. 1973 s sl.; Zapis moža Voja Godine, 1975; Minka Pahor, Ljudje in dogodki, RAITrstA 8. mar. 1978; Spomini mlade borke Zore Perello-Godine, PDk 21. febr. 1980 s sl.; Sv. Jakob, 284 pass., sl. na str. 243; L. Turk, Četrtkova srečanja, RAITrstA, 21. in 28. apr. 1983; Vojka Šmuc – Mladost za svobodo, Izola 1984, na več mestih s sl.; T. Šmuc-Koren, Spomin na Zoro Perello ob 40-letnici njene prezgodnje smrti v Ravensbrücku, PDk 21. febr. 1985, več slik; Biografski arhiv, Ods. za zgod. pri NŠKT.

ldt