Primorski slovenski biografski leksikon
PENKO Jože, sindikalist, r. 14. mar. 1882 v Nadanjem selu na Krasu, u. 31. jan. 1957 v Córdobi v Argentini. Po vojaški službi v Trstu in na Dunaju je dobil 1901 zaposlitev pri I. dunajskem konsumnem društvu, tri leta pozneje na pošti. Kot narodnjak se je 1918 vrnil v Lj. in dobil službo na pošti in v njej ostal 42 let. Pozimi 1945 ga je nova jsl. oblast izgnala z ženo v Avstrijo, kjer se je ustavil v taborišču Trefling pri Spittalu ob Dravi, 27. dec. 1948 pa je prišel v Argentino. Bil je oskrbnik na pristavah v mestu Hornos v prov. Buenos Aires in Rabanos v cordobskih planinah. Zaradi poslabšanega zdravja ga je 1952 z ženo vred prevzelo v oskrbo zavetišče za onemogle v Córdobi in tu je ostal do smrti. Glavno področje P-ega javnega delovanja je bilo strokovno društvo nižjih poštnih uslužbencev. Ustvaril jim je tako dobro in disciplinirano organizacijo, da je uživala ugled v vsej Jsli. »Vodil jo je vsa leta tako dobro, da mu je sledila z ljubeznijo in zaupanjem večina slov. nižjih poštnih uslužbencev, ki so mu bili hvaležni za številne socialne pridobitve, ki jih je dosegel s svojimi osebnimi intervencijami s pomočjo dr. Korošca, dr. Kreka in ostalih slov. polit. predstavnikov iz vrst SLS v Bgdu« (KolSS 1959). Ustanovil je poštarsko godbo na pihala in vodil razne poštarske socialne akcije in družbene prireditve. 1935 je bil na listi SLS izvoljen v lj. obč. svet za bežigrajski okraj. Veliko je pomagal tudi prvemu bežigrajskemu župniku p. Zakrajšku.
Prim.: J. KR.(ošelj), † Jože Penko, KolSS 1959, 262–63 s sl.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine