Penko, Janez (1898–1975)

PENKO Janez, tigrovec, borec NOBJ, kočar, čuvaj pri živinoprometu v Prestranku, r. 7. febr. 1898 v Kočah pri Pivki in tam u. 10. nov. 1975. Oče Luka, mati Marija Figar. Kot 17-letni mladenič je bil vpoklican v avstr. vojsko, bil na soški in tirolski fronti težko ranjen in po takratnem spoznanju zatiranja narodov sta it. okupacija in nasilje nad Slov. vzbudila v njem odpor proti it. faš. Kot duhovni vodja prosvetne dejavnosti je organiziral v Kočah pev. in tamburaški zbor, ki sta še dolgo po prepovedi delovala. P. so napadli faš., obkolili 1. jan. 1922 njegovo hišo, ga pretepli in prvemu na Pivškem vsilili piti strojno olje. Ko so faš. v letih 1922–25 s kazenskimi pohodi divjali in napadali slov. ljudi po pivških vaseh, je postal P. pobudnik podtalne protifaš. dejavnosti in sklicevanja množičnih sestankov, med katerimi je posebno znan nočni sestanek 1925 v Prestranku z nad 30 udeleženci, ko je bilo sklenjeno, da oborožijo skupine, ki bi se z orožjem uprle faš. napadom. V tem začetnem gibanju so z njim sodelovali Jože Vadnjal, Matevž Rutar, Fr. Česnik iz Zagorja, Gašper Slavec iz Šele, Peter Žele iz Žej, Iv. Rebec iz Parij, Alojz Smrdelj iz Trnja, Jos. Kukec in Lojze Vilhar iz Postojne, Josip Molk iz Planine in drugi. Z nastajanjem organizacije TIGR je bil P. njen pobudnik in pridobival pristaše po vaseh. Sodeloval je s člani tajnega odbora Borbe v Trstu F. Bidovcem, Fr. Marušičem, Zv. Milošem in Lojzetom Valenčičem na Baču, ki so bili ustreljeni na Bazovici 6. sept. 1930. Penku so iz Jsle prinašali liter. Danilo Zelen, Tone Černač, Albert Rejec, Just Godnič in Ferdo Kravanja, ki so bili člani tajnega odbora TIGR v Lj. P. so tudi drugi prinašali ileg. tisk iz Jsle. Z njim so tesno sodelovali tudi Iv. Vadnal in Vikt. Bobek, ustreljena na Opčinah 15. dec. 1941, ter Fr. Sluga, Jakob Semec, Jakob Dolenc, obsojeni na 30 let ječe na drugem brž. procesu. P. je imel še mnogo drugih sodelavcev po vaseh Pivke, med temi Ludvika Ozebka in Toneta Žaklja v Hruševju. P-ova hiša, ki je stala na koncu vasi Koče, je bila center tajnih nočnih sestankov organizatorjev in skrivnostnih kurirjev organ. TIGR. P. si je zaradi teh nočnih sestankov dal ime Mrak in so ga tigrovci pod tem imenom poznali in omenjali v ilegalnem tisku. Tudi kot borec NOB je bil Mrak. Iz hiše P. Mraka je šla liter. v Trst, Istro, Vip. dolino, na Kras, Reko, v Brkine in po pivških vaseh. P. Mraku so 19. dec. 1930 policisti pod vodstvom kvestorja iz Trsta do podrobnosti preiskali hišo, ga aretirali, nato 85 dni držali v koprskih zaporih v temnici, ga zasliševali, mučili in pretepali. Ker ni ničesar priznal in izpovedal, so se ustavile nadaljnje polic. preiskave in aretacije na Pivškem. Po 5-mes. preiskovalnem zaporu je bil obsojen na 3-letno konfinacijo v Forenzo, prov. Potenza. Po vrnitvi po treh letih domov v Koče se je povezal z aktiv. tigrovci in dalje ostal vodja TlGR-a na področju Pivke. Imel je pogoste preiskave in bil večkrat zaprt 15–30 dni, ob obisku preds. it. vlade Mussolinija v Postojni 1938 pa 8 tednov. Če ga je policija srečala zunaj vasi Koče, ga je preiskala in priprla, češ da je bil na polit. agitaciji. 4. apr. 1941 je bil aretiran, zaprt v trž. Coroneu, interniran v Corropoli (Teramo), nato avg. 1941 izpuščen. Po vrnitvi v Koče je s tigrovci organiziral NOG s postavljanjem zaupnikov po naseljih. Nov. 1941 je bil ponovno zaprt, dec. 1941 izpuščen. V začetku 1942 spet zaprt v trž. Coroneu in interniran v Romaniano Sesia (Novara), kjer je aktivno sodeloval s slov. in it. antifašisti. Junija 1943 je pobegnil iz koncentr. taborišča ter se na Pivškem kot aktivist vključil v NOB, bil obveščevalec IX. korpusa in zadolžen za propagando. 1943 je postal kandidat, febr. 1944 sprejet v KPS. Po osvoboditvi je sodeloval pri raznih družbeno-polit. organizacijah, bil pri narodni zaščiti, organizator ljud. oblasti, preds. obnovit. zadruge, c. okraj. NOO, preds. Kmet. zadruge, preds. kraj. organ. ZB in SZDL. Odlikovan je bil z redom zasluge za narod III. stop. in redom zasluge za narod s srebrnim vencem.

Prim.: TV-15 25. dec. 1975; Bistriški zapisi 2, 1984; podatki Penkove družine.

Rut.