Penko, Anton (1908–1976)

PENKO Anton, šolnik in publicist, r. 27. jun. 1908 v Trstu, u. 29. apr. 1976 v Lj. Oče Anton, policijski stražnik, mati Angela Molk. Hodil je v osn. š. GMD v Trstu. Po prvi svet. vojni se je družina preselila v Mrb, in tu je dovršil Klas. gimn. (1928), biološko skupino pa na Filoz. fak. v Lj. (okt. 1932). Maja 1935 je dobil prof. mesto na III. drž. realni gimn. v Lj., 1937 so ga prestavili na Klas. gimn. v Mrb., od tu so ga 1941 Nemci pregnali z ženo v Srbijo (Čačak, Užice). Po enem letu se je vrnil na očetov dom v Gradec pri Pivki in delal na polju, nato v tovarni, 1944 in 1945 sta z ženo poučevala otroke treh vasi (Nemška vas, Selca, Gradec) in prejemala za to živež. Po vojni je bil referent za osn. in sred. š. v coni B, v jeseni 1945 je prišel v Trst za prvega ravn. Nižje sred. š. Ivan Cankar, kar je ostal eno leto. Potem je poučeval: I. Cankar (1946–48), Trg. zavod Ž. Zois (1948–63), Licej Fr. Prešeren (1963–66, 1968–71), I. Gruden v Nabrežini (1966–67), Fr. Erjavec v Rojanu (1967–68), okt. 1971 se je vrnil na Trg. zavod Ž. Zois, kjer je postal 1. okt. 1974 stalni prof. P. je bil v Trstu pod ZVU stalni prof., ker je napravil prof. izpit že okt. 1938 v Lj., po vrnitvi It. so mu osporavali it. državljanstvo in slov. diplomo, zato je bil do 1974 suplent. Bil je velik strokovnjak v naravoslovnih vedah in blagoznanstvu in vedno na tekočem. Znal je pritegniti dijake, ker jih je vzgajal za življenje, zato se je tudi stalno zanimal za njihove uspehe v življenju. Uveljavil se je kot predavatelj po prosvetnih domovih, skoraj vsa leta pa je sodeloval na RAITrstA s poljudnoznanstvenimi cikli iz naravoslovja in živilstva, ki so zaradi prikupnega, živahnega in nazornega podajanja pritegovali poslušalce. Nekateri cikli so trajali več let in važnejši so: Iz življenja tujih ptičev, Zanimivi plazilci in dvoživke tujih dežel, Strupi, mamila in nasladila, Hormoni, Zakaj smo podobni svojim roditeljem, Spoznavajmo naša živila, Kraška flora, Živalstvo Jadranskega morja, Zlata žlica, Sprehod v prirodo, Gospodinja nakupuje, Sočivje, zelenjave, zdravilne rastline, lepotične rastline, ribe, hrana, Gozdni sadeži, Skrivnostni svet žuželk, Govorimo o ekologiji. Napisal je tudi nekaj radijskih iger: Kraška legenda ali pravljica o prepirljivi ženi in čudežni roži (1952), Gregor Mendel, začetnik nauka o dednosti (1953), Scabiosa Trenta in Trentarski lovec Špik in medved (1974), Odposlanec oglejskega patriarha na Štajerskem in Pravljica o čudežni roži (1975), Matija Vertovc, prosvetitelj (1976). V LdTd je priobčil 127 različnih sestavkov, več člankov in ocen strok. knjig v PDk. Pripravil je strokovno knjigo Tržaški ribji trg (Trst 1951), za šolo je prevedel tri knjige Francesca Fiorentinija Prvi koraki v naravoslovne vede za pouk v srednji šoli (Firence 1970).

Prim.: Podatki vdove Frančiške; IzvTrst 1947/48–1972/73; Arhiv RAITrstA; VI. Bartol, T. P., Tržaški ribji trg, Razgl 1951, 137; 20 let Radijskega odra, Trst. 1966, 27, 33; A. Garžinič, Pouk v materinščini – da ali ne?, Buenos Aires 1972, 96–97; Umrl je prof. Tone Penko, KatG 6. maja 1976; M. Jevnikar, Smrt prof. T. Penka, LitV XXVII, št. 7, 1975/76, 221–22; Umrl je prof. T. Penko, PDk 30. apr. 1976, 2 s sl.; dr. I. Simonič, V zahvalo življenjskemu mentorju prof. T. Penku, PDk 4. mar. 1976, 2.

Jem.