Pehaček, Rado (1913–1983)

PEHAČEK Rado, part. borec, družbenopolit. delavec, narodni heroj, r. 5. dec. 1913 v Ilir. Bistrici, u. 15. jul. 1983 v Lj. Po prvi svet. vojni se je družina izselila v Jslo. Osn. š. je dokončal v Logatcu, gimn. v Lj. Po odsluženju vojske se je vpisal na Pravno fak. vendar je ni dokončal. Pred drugo svet. vojno je aktivno deloval v Sokolu. 27. mar. 1941 je sodeloval pri organiziranju množičnih demonstracij v Logatcu proti vstopu Jsle k trojnemu paktu. V osvob. gibanje se je vključil 1941, pridružil se je organizaciji OF in postal član prvega rajon. odb. za Logatec, sredi leta 1941 je bil član notranjskega okrož. odb. OF, za tem član okrož. odb. OF za Vrhniko. V part. je odšel 15. mar. 1942. Ustanovil je Logaško četo in bil njen komandir. Maja 1942 je postal komandir 2. čete 4. bat. Notranjskega odreda, jun. 1942 je bil komandant; 1. bat. Dolomitskega odr., mar. 1943 pa je postal komandant Dolomitskega odr. in z njim varoval osvobojeno ozemlje na območju Polhograjskih Dolomitov, kjer je bilo tedaj osrednje vodstvo NOB. Jun. 1943 je postal načelnik štaba 1. operativne cone, po oblikovanju 15. divizije pa njen prvi načelnik štaba. V bojih pri Žužemberku (od 24. do 27. jul. 1943) je bil ranjen, zato funkcije ni mogel opravljati. Formalni načelnik je bil do 14. sept. 1943. Po kapitulaciji It. je postal komandant 18. div., jul. 1944 pa načelnik štaba VII. korpusa NOVJ. Za tem ga je VŠ NOV in POJ imenoval za komandanta baze NOVJ v Bariju v južni It. To funkcijo je opravljal do osvoboditve, ki jo je dočakal s činom polkovnika. V generalmajorja je bil povišan 26. mar. 1946. Po vojni je bil najprej vodja jsl. vojaške in diplomatsike misije v Trstu (maj 1945 – september 1947), za tem je bil vodja jsl. misije v Avstriji (do jan. 1948), nato je delal pri upravi v generalštabu JLA v Bgdu, 1950 je postal vodja jsl. misije v Berlinu. Od 1951 do 1953 je bil na Vojaški akademiji v Bgdu, nato pa komandant bgd. divizije (do 1954), zatem je ponovno delal v generalštabu, 1960 pa je postal komandant lj. vojaškega območja. To funkcijo je opravljal do 1966, ko se je vrnil v generalštab JLA in bil član študijske komisije. 1974 se je upokojil. Po upokojitvi je bil družbeno in polit. aktiven. Med drugim je bil član sveta federacije, preds. Lovske zveze Sje in preds. Mestnega odbora ZZB NOV v Lj. P. je bil nosilec spomenice 1941 in številnih vojaških in državnih odlikovanj. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. nov. 1953. Njegovo ileg. ime je bilo Rado Smolar.

Prim.: Življenjepisni podatki v Arhivu GK ZKS Lj.; NOV na Slovenskem, Lj. 1977, pass.; Ambrožič Lado-Novljan, Petnajsta divizija, Lj. 1984, pass.; Delo 19. in 20. jul. 1983; Dnevnik 16. jul. 1983; Narodni heroji Jsle, Bgd 1982.

Plah.