Pečenko, Josip (1928–2011)

PEČENKO Josip, šolski, politični in sindikalni delavec, r. 5. apr. 1928 v Trstu. Oče Josip, kočijaž, mati Alojzija (Vekoslava) Gregorič, perica v bolnišnici. Prva dva razr. ital. osn. š. Bruno Stossich na Katinari (1934–36), ostale tri na Ugo Gaspardis v ul. Donadoni (1936–39), nato eno leto Drž. nižje strok. š. mornariške usmeritve, nižja sred. š. pri drž. učiteljišču Duca d'Aosta, klas. gimn. in licej F. Petrarca, matura 1948. Istega leta se je vpisal na Agronom. fak. U v Lj. in diplomiral sept. 1955. Dec. 1955 je nastopil službo prof. na Drž. nižji industr. strok. š. v Rojanu, in ker mu niso priznali diplome lj. U, je sept. 1958 zapustil šolo. Sprejel je službo pri Kmečki zvezi (KZ), pri kateri je delal kot zunanji sodelavec že prej, in bil nov. 1958 imenovan za tajn. Skrbel je za reševanje upravno pravnih problemov članov in za tehnično službo. S strok. spisi in tehničnimi navodili je sodeloval v rubriki Vestnik KZ lista Gosp. Za priznanje jsl. diplom je 9. apr. 1960 sestavil spomenico in jo odposlal na razne pristojne organe v Jsli in It. (s sopodpisniki). 18. nov. 1960 so poslali novo spomenico s 50 podpisi prizadetih preds. it. vlade. Po priznanju diplome 1962 se je 1963 vrnil na šolo in poučeval na sred. š. I. Cankar in liceju F. Prešeren. 1966 je napravil usposobljenostni izpit za pouk prirod., kem. in splošnega zemlj. na licejih in učiteljiščih. Preizkusno dobo rednega prof. je opravil na it. sred. š. G. Caprin (1968–70), nato se je vrnil na sred. š. Sv. Ciril in Metod. 1971 se je udeležil natečaja za stolico prirod., kem. in splošnega zemlj. in prišel na licej F. Prešeren (1972–75). V šol. letu 1975/76 je postal pov. ravn. na sred. š. F. Erjavec v Rojanu, 1975 je napravil ravn. izpit in 1. okt. 1976 postal redni ravn. na isti šoli, kjer je še zdaj. – V polit. delo se je vključi na božič 1943, ko so mladi v župnišču na Katinari (župnik A. Piščanc) ustanovili odbor Zveze slov. mladine (ZSM) in je P. postal njen tajn. z ilegalnim imenom Metod. Pisali so gesla in trosili letake. Sept. 1944 so ga Nemci z drugimi pobrali in do konca nov. 1944 je moral delati v Podgorju pod Slavnikom, potem so spet nabirali zdravstveni material za part. Po osvob. je delal na terenu v Rovtah, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani, bil član Rajon. odb. Zveze antifaš. mladine (ZAM) in SKOJa, tajn. terenskega odb. SKOJa, član sektorskega odb. mladine za Kolonkovec. Soustanovitelj in preds. mlad. pev. zbora Zmaga iz Rovt do razpustitve 1948. Član moš. pev. zbora G. Rota. Režiral in organiziral kult. manifestaicije v domačem kraju in manifestiral za pripadnost k Jsli. Ob kominformu se je odločil za Jslo. Po vrnitvi z univ. je bil član NSZ, od 1959 do razpustitve 1962 član glavnega odb. Kot tajn. KZ je bil tudi član glav. odb. in predsedstva SKOZ in SPZ. 1960 je bil izvoljen na NSZ za pokraj. svetovalca, najprej je zastopal NSZ, od 1962 do 1966 PSI, kamor se je vpisal po razpustu NSZ. 1962 je bil v Rimu na kongresu Vsedrž. kmečke zveze (Alleanza contadini) in javno spregovoril v slov. Izvoljen je bil v 101-članski glavni odb. kot predstavnik trž. kmetovalcev. 1963 je kandidiral na listi PSI za državnozborske volitve. Ves čas članstva v (PSI (do 1982) je bil član trž. pokraj. odb. in raznih delovnih komisij, član deželne pokraj. komisije za slov. probleme in šolstvo. Dec. 1970 je bil izvoljen za podtajn. stranke in v tej vlogi je podpisal spomenico na tedanjega minist. preds. E. Colomba. Isti mesec je bil imenovan za preds. Delavskih zadrug (do 1974). Ko so stopili v veljavo pooblaščeni odloki, ki na novo urejajo it. šolstvo, se je P. zavzemal za ustanovitev samostojnih okraj. svetov za slov. šole v trž. in gor. pokrajini. Istočasno je sodeloval pri različnih pobudah za zaščito slov. manjšine. Prav tako je sestavil načrt o ureditvi slov. šolstva, ki je vključen v predlog o globalni zaščiti PSI. Bil je član Enotnega nadstrankarskega šol. odb., Deželne komisije za slov. šole pri dežel. šol. skrbništvu in slov. šol. sindikata. Ko je deloval pri KZ, je napisal vrsto strok. člankov, študij in razprav, ki so izšle v JKol, Gosp, PDk, nekaj v Picc in Meridianu. V JKol: Splošne ugotovitve in misli o razvojni poti kmetijstva na Tržaškem (1957); Letni koledar kmetovalčevih del (1959); Starostno in bolniško zavarovanje kmetov (1959); Kužna degeneracija vinske trte (1960); Peronospora vinske trte in borba proti njej (1961). Uredil je knjigo ob 40-letnici slov. šol (1986). Za Istituto tecn. industr. statale J. F. Kennedy v Pordenonu je napisal skripta za tečaj v specializaciji za tehniko industrije lesa Struttura e preservazione del legno (Pordenone 1970–71). – Sodeloval je na seminarju v Gradežu 1971: Problemi šol. usmerjanja in psihologija razvojne dobe, ki ga je organiziral Consorzio Prov. per l'Istruzione Tecnica (v Atti del I Corso residenziale sui problemi dell'orientamento scolastico e sulla psicologia dell'età evolutiva, Grado 21–22–23 aprile 1971). Jul. 1971 je predaval na tečaju za tehnike v lesni industriji v Cantu, ki ga je priredila Zveza lesnih industr. iz Coma. 1983 je sodeloval na seminarju Centro Europeo dell'Educazione o večjezični vzgoji v It. s predavanjem I programmi della media. Direttive della CEE per gli immigrati e bilinguismo (v Quaderno di Villa Falconieri. N. 2. Frascati 1983).

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila o delovanju KZ, NSZ, PSI in v šolah; slika v PDk 14. apr. 1963.

Ropet